Prihodnost planeta bo odvisna tudi od živil na našem krožniku
Nekateri strokovnjaki s področja prehrane svetujejo, da jemo ekološko in lokalno pridelano hrano, drugi da se prehranjujemo vegansko. Zadnja raziskava pa priporoča “dieto za planet”, ki naj bi pozitivno vplivala na naše zdravje in okolje.
Svet se bo v prihodnjih desetletjih soočal s številnimi izzivi. Eden najpomembnejših bo zagotovo, kako nahraniti rastoče svetovno prebivalstvo, saj nas bo do leta 2050 okoli 10 milijard. Norveška družba Eat in britanska revija Lancet sta pripravili poglobljeno svetovno raziskavo, kako lahko z vsakodnevno prehrano skrbimo za svoje zdravje in hkrati za okolje.
Trenutno stanje je skrb vzbujajoče
Poročilo Eat-Lancet navaja, da je svetovni prehrambni sistem slab. Po številkah, ki jih navaja, trpi več kot 2 milijardi ljudi pomanjkanje mikrohranil, skoraj 1 milijarda pa je lačnih, medtem ko je 2,1 milijarde odraslih čezmerno telesno težkih ali debelih. Nezdrava prehrana je, “največji globalni vzrok bolezni” in predstavlja večje tveganje za obolevnost in umrljivost kot “nevarni spolni odnosi, alkohol, droge in uporaba tobaka skupaj”.
Rešitev? “Dieta za planet”
Strokovnjaki so ugotovili, da je vsakodneven način prehrane, ki je koristen za zdravje, dober za okolje, ohlapno zasnovan na precej priznani mediteranski prehrani. Z razliko, da priporočajo manjše količine sladkorja, jajc, manj pa tudi mesa in rib. Po priporočilih “Planetarne diete” lahko dnevno zaužijemo 2500 kcal, to je:
– 300 g zelenjave
– 250 g mlečnih izdelkov
– 232 g riža, pšenice, koruze in drugih žit
– 200 g sadja
– 75 g stročnic
– 50 g škrobne zelenjave (krompir)
– 50 g oreščkov
– 40 g dodanih nenasičenih maščob
– 31 g dodanega sladkorja
– 28 g rib
– 13 g jajc
– 14 g rdečega mesa ali 29 gramov piščanca
– 11,8 g dodanih nasičenih maščob
Kako je videti jedilnik za en dan?
Zajtrk: kaša (pripravljena z vodo) z 1 žlico medu ali javorjevega sirupa, z orehi in semeni ter enim sadežem; eno skodelico čaja ali kave z mlekom.
Kosilo: solata iz komarčka, avokada, špinače in brokolija, feta sira, gorčice, rastlinskega olja (mešanica oljčnega, repičnega, sojinega, sončničnega in arašidovega), kos kruha z drožmi, ter en jogurtov lonček jagod.
Večerja: rdeče zelje in rdeča leča z rižem.
Prigrizek: nesladkan rižev kolač z orehovim maslom.
Vir: The Guardian in Eat Forum
