Turizem in vinska ponudba po Sloveniji že dolgo časa hodita z roko v roki.Vinske kleti tako že dolgo niso le prostor za zasebne zabave in pokušine vin, ampak postajajo del celovite turistične ponudbe. Čeprav mnogi zatrjujejo, da je vinski turizem pri nas razvit slabše, se vsi strinjajo – potenciala imamo dovolj!
V Sloveniji imamo devet vinorodnih okolišev, ki skupaj tvorijo tri razgibane in raznolike vinorodne dežele: Vinorodno deželo Posavje (Dolenjska, Bizeljsko – Sremiški in Bela Krajina), Vinorodno
deželo Podravje (Štajerska Slovenija in Prekmurje) in Vinorodno deželo Primorska (vinorodni okoliši: Vipavska dolina, Slovenska Istra, Goriška Brda in Kras). V register pridelovalcev grozdja in
vina (RPGV) je vpisanih dobrih 16.000 ha vinogradov. Kljub temu, da imamo v Sloveniji vse pogoje (podnebje, lego, prst) za razcvet vinskega turizma, pa smo, kot pravijo strokovnjaki, še daleč od tam, kjer bi lahko bili.
Nujna ohranitev vinogradniške panoge
Mnogi strokovnjaki se strinjajo, da Slovenija ima potencial za razvoj vinskega turizma, saj tudi v svetu dobivamo na veljavi – prodiramo na prave trge, kjer dosegamo ključne kupce in navdušence na vini. »Če pogledamo na primer Jeruzalem, ki ga obiskovalci večkrat imenujejo slovenska Toskana, Posavje z repnicami, pa Brda, ki slovijo po vrhunskih butičnih vinih in ne nazadnje Maribor z najstarejšo trto na svetu, vidimo, da lahko gostom ponudimo ogromno. S tem, ko gosti zadovoljni odidejo iz Slovenije, se širi dober glas, seveda pa bi bilo treba več pozornosti nameniti povezani promociji,« pojasnjuje Tanja Srečkovič iz Zavoda za turizem Maribor – Pohorje. Mnogi se strinjajo, da prav vinski turizem lahko pripomore k trženju vinskih regij in vin, ob tem pa omogoča tudi spoznavanje Slovenije. »Uspeh vinske destinacije je odvisen od vrste dejavnikov: kakovosti vina, gostoljubnosti ponudnikov, posebnosti destinacije, dobre kulinarike … Vse to gre z roko v roki, da je ideja uspešna. Primer dobre prakse vinskega turizma je t. i. ‘Zidaniški turizem’,« pove Barbara Kramar iz Vinskega inštituta Slovenije.
Promocija vinskega turizma
Slovenska vina in vinsko bogastvo sta pomemben del zgodbe posamezne destinacije. »Vino ni le dodatek k jedi, temveč sestavni del obroka. Ni le vzporedna dobrina, lahko je celo ključna zgodba posameznega turističnega produkta,« povedo v Slovenski turistični organizaciji, kjer vina kot del kulinarične zgodbe vključujejo v promocijske aktivnosti doma, še posebej pa v tujini. Na vseh promocijskih aktivnostih v tujini STO predstavljajo jedi in vina iz Piramide slovenskega turizma.
Avtohtona vina – slika pokrajine
Največ avtohtonih in redkih sort vina je v Vipavski dolini, ki sodi pod Primorsko vinorodno deželo. Med avtohtona vina tu med drugim sodijo
zelen, pinela, klarnica in pikolit, vitovska grganja in glera, iz katerih pridelujejo bela vina. »V Posavski in Podravski vinorodni deželi najdemo avtohtone vrste vin kot so rumeni plavec, ranfol, kraljevina in žametovka. Žametovka ali žametna črnina je tudi najstarejša trta na svetu, ki raste v Mariboru in rodi že več kot 400 let in je tudi najbolj zastopana v avtohtonem vinu cviček PTP (do 60 %),» še doda Kramarjeva.
Kdaj oz. ob katerih jedeh piti belo in kdaj rdeče vino?
Sommelierji, kulinarični strokovnjaki in poznavalci vin poudarjajo, da je pomembno, kdaj in kako piti vina. Čeprav je univerzalno pravilo, da naj pijemo vino, ki nam pri določeni jedi diši, obstajajo – za boljšo simfonijo okusov – priporočila, kdaj piti rdeče, in kdaj piti belo vino. »Za spajanje s hrano so najprimernejša suha vina. Bela suha vina postavimo ob bok belemu mesu in ribam, rdeča vina pa uživamo s suhomesnatimi izdelki in z rdečim mesom. Sveža bela vina se lepo spajajo z lažjimi, sezonsko obarvanimi jedmi (testenine ali riž z različnimi zelenjavnimi omakami), bogatejša bela vina pa bodo lepo poudarila jedi s kremastimi omakami, gobami,« svetuje Petra Marušič, strokovna sodelavka za turizem, TIC Brda, ki še dodaja, da naj ob kozarcu vina vedno popijemo še kozarec vode. »S tem bomo zmanjšali možnost alkoholiziranosti ter preprečili dehidracijo in njene posledice. Voda naj bo za žejo, vino pa za užitek.«
Ko vina pripovedujejo zgodbe
Vina pripovedujejo tudi o vinorodnih okoliših oz. pokrajinah, iz katerih izvirajo. Petra Marušič, strokovna sodelavka za turizem, Turistično informacijski center Brda pove: »Med belimi sortami je rebula tista, ki največ pove o našem vinorodnem okolišu. V Brda je prišla s starimi Rimljani, se razbohotila v srednjem veku in jo danes poznamo kot vino tisočerih obrazov.« Katja Godeša, P&F Jeruzalem Ormož, d. o. o., pa predstavi šipon:
»Naš ponos je šipon, ki sicer ni avtohtona vrsta, saj ga najdete tudi na Madžarskem, Hrvaškem in v Avstriji, je pa to naša lokalna sorta, ki je zelo pogosta v naših goricah, in ki lahko ponudi odlična vina. Legenda pravi, da je šipon dobil ime v času Napoleona, ko je za to vino rekel ‘si bon’ (dobro), kar naj bi ljudje razumeli kot šipon.«
Kristina Žnidar
Članek je v celoti objavljen v reviji Eko dežela, november 2015.
