Pod črto: sadni jogurti vsebujejo veliko sladkorja in malo sadja

<![CDATA[Na osnovi prehranskih vrednosti, navedenih na izdelkih, lahko zaključimo, da predvsem izdelki večine blagovnih znamk trgovskih podjetij vsebujejo manjši sadni delež in so torej manj kakovostni. Poleg tega pa vsi sadni jogurti vsebujejo precejšnje količine sladkorja – vsebnost se giba med dvema in tremi žličkami sladkorja na en deciliter jogurta.

 
Na test smo postavili 10 jogurtov z okusom jagode. Preverite, kakšno oceno je dobil vaš najljubši jogurt! KLIK: Sadni jogurti na testu!

 

V povprečju 4 žličke sladkorja na kozarček
Kozarček sadnega jogurta (150 ml) vsebuje povprečno 4 male žličke sladkorja, večinoma dodanega v obliki saharoze, kar znaša skoraj polovico dnevno priporočene količine zaužitega sladkorja (po najnovejših prehranskih priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije). Številni sadni jogurti so zelo sladki, kar pomeni, da bi živilska industrija z lahkoto zmanjšala dodatek sladkorja. Zaradi potrošnikov, navajenih na sladkost (na žalost tudi večina otrok), pa se jim to tržno verjetno ne bi obrestovalo.
Sadni jogurt je sladica
Nizka ni niti energetska vrednost sadnih jogurtov, ki se giblje med 330 in 423 KJ/100 ml. Da si lažje predstavljamo: kozarček jogurta predstavlja nekje 5–8 % energijskih potreb zmerno dejavnega človeka srednjih let. In še drugače: če bi popili približno 2,5 l sadnega jogurta (ženske samo 2 l), bi zadostili dnevnim potrebam telesa po energiji.
Pri nakupu oz. uživanju sadnih jogurtov bi morali imeti v mislih, da so ti izdelki pravzaprav sladice in ne običajna živila, ki naj bi jih uživali za zajtrk, malico idr. Privoščimo si jih torej v manjših količinah, kot običajno uživamo sladice.
Aditivi nižajo stroške
Na osnovi pregleda sestavin različnih sadnih jogurtov lahko tudi zaključimo, da so proizvajalci oz. živilska industrija zmožni narediti dokaj kakovosten izdelek popolnoma brez dodatka konzervansov, arom, umetnih barvil in drugih sintetičnih aditivov. Številni aditivi omogočajo industriji, da pripravi živilo slabše kakovosti, lepšega videza, boljšega vonja in okusa z nižjimi proizvodnimi stroški oz. nižjo ceno.

Zgoščevalec karagenan ali E407 je sicer naravnega izvora iz morskih alg, številne raziskave pa mu pripisujejo kancerogene učinke, prebavne težave in motnjo v absorpciji mineralov.

O barvilu karmin ali E120
Barvilo karmin ali E120 (nekateri proizvajalci ga skrijejo pod imenom košenilja ali košeniljka) je naravno rdeče barvilo, ki ga pridobivajo iz insektov oz. hroščkov košeniljk, ki jih gojijo v Peruju. V manjših količinah (do 5 mg/telesno težo) naj barvilo ne bi bilo škodljivo, v večjih količinah pa lahko povzroča nealergijske in nedefinirane reakcije, npr. povečuje hiperaktivnost, kar je lahko še posebej problematično pri otrocih. Ker je živalskega izvora, pa se barvila, skritega v jogurtu, ne veselijo niti vegetarijanci. Živilska industrija uporablja barvilo karmin za obarvanje, npr. jogurtov sadnega okusa jagoda, prisotno pa je tudi v številnih kozmetičnih izdelkih, kjer lahko povzroča alergijske reakcije.
 
Matjaž Kološa, uni. dipl. inž. živilske tehnologije]]>