Papaja – angelski sadež s Karibov
Sadež podoben buči izvira iz Srednje Amerike, kjer je pri indijanskih plemenih papaja veljala za čarobno drevo zaradi zdravilnih snovi, ki jih vsebuje. Krištof Kolumb je ob pristanku na Karibskih otokih zapisal, da so “drevesne melone” zelo priljubljene med domačini, saj živijo predvsem od njih in jih zato imenujejo “angelski sadeži”.
Tudi več kot 2-kilogramski sadeži
Do osem metrov visoka zel ima na vrhu šop mogočnih listov, pod katerimi se razvijajo sadeži. Sadež podolgovate, včasih pa tudi skoraj okrogle oblike je rumeno-zeleno-oranžne barve, meso pa ima barvo marelic. Veliki so od 7 do 40 cm, težki pa so lahko tudi več kot dva kilograma. Sadež je v sredini votel, njegove stene pa so podobno kot pri bučah, prekrite z množico neužitnih majhnih okroglih semen. Papaja vsebuje veliko C vitamina, pomembna pa je tudi njena vsebnost kalija in kalcija.
Papaje, ki jih dobimo v naših trgovina, so žal majhne in nedozorele. Na sobni temperaturi jih moramo pustiti toliko časa, da porumenijo ali se zmehčajo. Če začnejo dobivati temne udrte pike, je skrajni čas, da jih pojemo!
Papain
Nezreli plodovi se uporabljajo podobno kot bučke: iz njih je mogoče narediti okusno solato ali kremni namaz. Okus zrelih sadežev spominja na zelo sladke melone. Sadež moramo olupiti ali pa ga prerežemo po dolgem, odstranimo drobne peške, sočno meso pa izdolbemo kar z žlico. Papaje industrijsko predelujejo v sirup, kompote, marmelado ali pa dodajajo različnim slaščicam.
Uporabni so tudi drugi deli rastline. Mlade liste lahko pripravljamo podobno kot špinačo, ponekod pa uporabljajo tudi cvetove, ki jih dodajajo jedem kot začimbo. Listi in sadeži papaje vsebujejo rastlinski pepsin – papain, ki zasirja mleko, krepi želodec in mehča meso, tako da ga uporabljajo tudi v prehrambeni industriji.
