Kuhano ali presno?

Presnojedstvo sega v 19. stoletje in eden njegovih prvih podpornikov, zdravnik švicarskih korenin Maximilian Bircher-Benner, je trdil, da si je z uživanjem surovih jabolk pozdravil blago zlatenico. Tako je začel eksperimentirati s presno hrano, odprl je celo svojo kliniko, v kateri je pridobival svoje privržence. Kljub temu, da vedno več ljudi prisega na presno hrano, se marsikdo sprašuje, če je vsa surova zelenjava res boljša od kuhane.

Kuhanje uniči nekatere vitamine – a pozor, nekaterih snovi pa je v kuhani zelenjavi več!

Surova hrana vsebuje naravne encime, ki jih kuhanje nad 46 stopinjami uniči, podobno velja tudi za nekatere vitamine in fitohranila, ki se borijo proti številnim boleznim. Vročina namreč uničuje vitamin c, s katerim je bogata predvsem paprika, zelenolistnata zelenjava in brokoli. Tudi zelju in kislemu zelju, bogatim s probiotiki, toplotna obdelava škoduje, saj uniči te dobre bakterije. Ljudje, ki dolgo časa uživajo presno hrano imajo namreč visoko raven beta karotena in vitamina a, vendar so strokovnjaki pri njih našli zelo malo pomembnega antioksidanta likopena.

Temu v prid govorijo zagovorniki uravnotežene hrane, torej kombinacije surove in kuhane zelenjave. Likopena, ki telo varuje pred boleznimi srca, degeneracijo makule in rakom, je namreč največ v paradižniku, ki se sprošča prav s kuhanjem. Tudi kuhano korenje naj bi bilo bolj priporočljivo od surovega, saj se s toplotno obdelavo poviša raven karotenoidov. Znanstveniki priporočajo tudi kuhane šparglje, ki se ob visokih temperaturah obogatijo s številnimi antioksidanti in snovmi, ki vplivajo antikancerogeno, varujejo pred boleznimi srca ter ugodno vplivajo na zdravje oči in kože.

Zaključek je torej uravnotežena prehrana, iz katere potegnemo kar največ ugodnih učinkov na zdravje – tako z uživanjem surove kot kuhane zelenjave.

Vir: health.usnews.com