Kmetija v avtomatu: mlekomati so priljubljeni
<![CDATA[Avtomati, ki na železniških, avtobusnih postajah in drugih izpostavljenih mestih omogočajo nakup pijače in prigrizkov, so že nekaj desetletij priročen izhod v sili za hiter grižljaj. Mlekomati oziroma avtomati, kjer je možno kupiti kmečke pridelke neposredno od kmeta oziroma avtomati s polnovrednimi živili pa so pri nas še razmeroma redki in pri svojem uveljavljanju bolj životarijo kot ne.
Vstajam zgodaj, ko so trgovine še zaprte, in si zaželim budnice v obliki kave z mlekom. Čeprav mi ga je zmanjkalo, si zaželeno vseeno lahko privoščim; samo skočim v sosednjo ulico in si sveže mleko natočim iz mlekomata.
To jutro sem ob njem srečal tudi Simono Razpotnik iz Dravelj: »Priročno je tole z mlekomati, vedno delujejo, po mleko greš lahko kadarkoli, vzameš ga lahko, kolikor ga potrebuješ, tudi le pol litra ali dva decilitra. V mlekomatu ga kupujem že vrsto let, dobro je, okusno, bolj kot tisto iz trgovine. Kmetu, ki ima mlekomat tu, na Kosežki tržnici, zaupam. Ne glede na afero pred leti, ko so inšpektorji za mleko iz mlekomatov nekaterih kmetov ugotovili, da higiensko ni neoporečno, menim, da so standardi vzdrževanja mlekomatov zdaj že tako dobri, da je mleko res zdravstveno neoporečno.«
Čez nekaj minut si je z litrom mleka iz avtomata postregel še Miha Ceglar iz Zgornje Šiške. »Všeč mi je, ker je to nepredelano in res sveže mleko, ki je bolj polnovredno od tistega, ki ga prodajajo v trgovinah. V hladilniku mi zdrži do tri dni. Moteče glede mlekomatov pa je, da se moraš za nakup posebej pripraviti. Vzeti si moraš čas, imeti oprano steklenico in pripravljen drobiž.«
Mleko iz mlekomata je vedno sveže, hlajeno na 4 stopinje, menja se vsakih 24 ur.
To sta le dve izkušnji uporabe avtomata pri kupovanju mleka oziroma kmečkih pridelkov, ki pa se jima – kot prav tako zadovoljen uporabnik mlekomatov – pridružujem tudi sam. O mlekomatih sem, ko sem pisal članek, mimogrede spregovoril še z nekaj prijatelji in znanci, tako da lahko zatrdim, da je moja mala anketa o uporabnosti avtomatov za mleko razmeroma realen prikaz splošnega mnenja.
Naravnost iz vimen
V Evropi so prve mlekomate začeli uvajati leta 1994, predvsem v Italiji, Švici in Franciji, vzpon pa so doživeli po letu 2005. V Sloveniji je prvi mlekomat za prodajo surovega mleka začel delovati aprila 2009 v Medvodah.
Tomaž Mis s Kmetije Mis, iz Zavrha pod Šmarno goro, se spominja: »Ob postavitvi prvega mlekomata smo na osnovi italijanskih podatkov pričakovali, da bomo prodali 200 litrov mleka dnevno. Prvi odzivi potrošnikov so bili odlični, v sobotah nam je na tržnici res uspelo prodati približno toliko, potem pa se je leta 2011 zgodila tako imenovana afera z mlekom. Inšpekcija je ugotovila, da je mleko nekaterih kmetov higiensko oporečno, da je surovo mleko vprašljivo za zdravje, ljudje so se ustrašili in prodaja je skoraj v trenutku močno padla. Danes vemo, da so afero producirali veliki proizvajalci mleka, saj so se zbali konkurence. Niso bili zadovoljni, da smo mleko v avtomatih prodajali po evro za liter, oni pa so ga od nas odkupovali po 20 do 30 centov. Res je, da je nekaj kmetov prodajalo higiensko sporno mleko, a večini je bila z afero storjena krivica. Škoda je velika, še danes so ljudje do surovega mleka iz avtomatov nezaupljivi. Kmetu kupci z njegovega kroga zaupajo, ostali mlekarji pa bodo zaradi preobilice mleka na trgu in nizkih odkupnih cen le stežka preživeli.«
Sogovornik pove, da se njihova dnevna prodaja se že leta stabilno vrti med 80 in 100 litrov dnevno na avtomat; v povprečju pa večini kmetov dnevno uspe prodati med 40 in 60 litrov. Mleko je vedno sveže, hlajeno na 4 stopinje, menja se vsakih 24 ur. Kaj pa naredijo s preostankom? »Kar ostane, smo kmetje prisiljeni prodati mlečni industriji po mnogo nižji ceni. Nekateri iz še vedno odličnega ostanka naredijo različne mlečne izdelke – od skute, jogurta, masla do sirov in to prodajajo preko drugih kanalov oziroma na tržnici,« še razloži Mis.
»Pri uradnem nadzoru mlekomatov v letu 2015 nismo zasledili nepravilnosti glede higiensko tehničnega stanja mlekomatov niti surovine,« nam je sporočil Matjaž Emeršič z Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Otrokom bi lahko dali boljše mleko
»Leta 2010 sem želel ustanoviti društvo lastnikov mlekomatov, da bi z enotnim marketinškim pristopom in blagovno znamko Sveže mleko uspešneje nastopili na trgu. Žal Slovenci težko sodelujemo, oziroma se povezujemo, tako je združenje ostalo le pri zamisli, mlekarji pa se danes na zelo zaostrenem trgu prebijajo vsak zase – eni razmeroma uspešno, večina ne,« nam je povedal podjetnik Mitja Kavčič, direktor podjetja Kamit, ki je v Slovenijo pripeljal mlekomate in jih tudi največ prodal. Povedal je, da je v Sloveniji približno 100 avtomatov za prodajo mleka, ki so enakomerno porazdeljeni po vseh regijah, praviloma v večjih krajih.
»V Sloveniji pridelamo in porabimo približno 500 tisoč litrov mleka dnevno, prodaja preko avtomatov pa ne doseže niti enega odstotka. Žal, saj je sveže mleko dokazano bolj zdravo od industrijskega, ima več kalcija in mnogo več zdravih maščob ter zdravih bakterij, ki dvigujejo odpornost organizma. Pred leti smo delali analizo svežega mleka pri kmetih, ki ga prodajajo preko avtomatov. Uradno dovoljena meja je 100.000 KE (kolonijskih enot) v ml mleka, sveže mleko kmetov pa jih je vsebovalo od štiri do največ 12 tisoč.«
Kmetje se bojijo investicij
Sogovornik je še povedal, da skuša slovenskim kmetom ponuditi nove, v tujini že uveljavljene prilagojene univerzalne avtomate za prodajo najširšega izbora kmečkih pridelkov vseh sezon, a so naši ljudje, tako prodajalci kot kupci, do prodaje preko avtomatov še kar zadržani. »V tem avtomatu vidim veliko možnost za razvoj tovrstne prodaje, saj so prirejeni tako, da je možno prodajati od manjše vreče češenj, čebule ali krompirja do vseh drugih izdelkov, kot so sir, olje, mleko, jogurt in drugo. Tehnologija kmetu omogoča odličen nadzor na daljavo nad delovanjem avtomata in prodajo. Samo vprašanje časa je, kdo si bo prvi upal; res pa je, da bo trajalo nekaj časa, da se predvsem kupci navadijo na tak način nakupovanja. Tega časa pa večina kmetov zaradi borbe za preživetje ob nenehno padajočih cenah in konkurenci s tujih trgov nima. A potrošniki že spoznavajo, da je doma pridelana hrana, ki ne zori v kontejnerjih med prevozom, četudi nekoliko dražja, bolj okusna in predvsem zdrava.«
Vlado Kadunec
Članek je bil objavljen v reviji Eko dežela september16.]]>