Kapre imenujemo vložene cvetne popke do meter visokega grma kaprovca. Kaprovci najbolje uspevajo v bližini morja, predvsem na območju Sredozemlja in Azije. Pri nas jih najbolj zanesljivo najdete na kamnitih obzidjih okoli piranske cerkve Sv. Jurija, kjer kot zelena preproga visijo iz majhnih razpok. Krasijo jih lepi vijoličnobeli cvetovi.
Kapre kot vir soli
Kaprovci cvetijo in rodijo plodove vse od maja do oktobra. Najboljše prihajajo iz južne Francije, kjer uživajo tudi plodove. Plodovi po videzu spominjajo na kumarice in jih tudi pripravljajo podobno kot to vrtnino. Užitni so kuhani ali surovi. Ponekod uživajo tudi mlade poganjke. Uporabni so predvsem kot dodatek solatam, omakam in mesnim jedem. Kaprovci vsebujejo precej soli in nekoč so pepel iz zgorelih korenin uporabljali kot vir soli.
Pikanten okus kot dodatek jedem
Grmičaste rastline lahko rodijo tudi do trideset let dolgo. Po ročnem obiranju kapre strojno sortirajo po velikosti. Najbolj cenjene so najmanjše, velike do deset milimetrov. Popke posušijo ali konzervirajo v kisu, slanici ali soli. Kapre imajo trpek in pikanten okus ter svojevrstno aromo. Z njimi izboljšujemo okus omakam, ribjim, jajčnim in mesnim jedem, solatam, pogosto jih dodajamo hladnim narezkom in picam.
Zdravilni učinki kaper
Znana je tudi njihova uporaba v zdravilne namene. Kapre imajo antirevmatični učinek, pomagajo pri obolenjih ledvic in jeter, pri arteriosklerozi in kot diuretik. Pripravke iz korenin kaprovca so nekdaj uporabljali za lajšanje težav pri vodenici, anemiji, artritisu in protinu. Izvlečke iz kaper uporabljajo tudi v kozmetiki.
Kako kapre vzgojimo na domačem vrtu?
Grme kaprovca je najlažje vzgojiti s podtaknjenci, saj semena slabo kalijo in jih je pri nas težko dobiti. Ko se kaprovec razraste je v zimskem času dobro obrezati veje in odstraniti mrtev les. To je pomembno za čim bujnejše cvetenje. Cvetijo namreč le enoletne veje.
Igor Fabjan
Foto: Igor Fabjan
