Potrošniki bodo še bolj naklonjeni družbeno odgovornim podjetjem in bodo izbirali kupcem prijazne izdelke in blagovne znamke, ki podpirajo vrednote in prepričanja, ki so jim blizu.
Embalaža, ki jo lahko pojemo. Skupaj z zavestjo o sestavinah živil raste tudi zavest o embalaži – od tega, da ne vsebuje škodljivih snovi, do tega, da se jo da v celoti reciklirati in ne obremenjuje okolja. V Braziliji veriga hitre prehrane že streže hamburgerje, zavite v z uporabo novih tehnologij pripravljen papir za pojesti, v ZDA pa lahko kupimo sladoledne sendviče, pakirane v embalažo, ki jo lahko pojemo. Trend, ki prihaja, je torej ekološki, hkrati pa je taka embalaža priloga glavni jedi, ki vsebuje veliko vlaknin in malo kalorij.
Nenavadne kombinacije. V iskanju novih idej bodo v ponudbi na primer hamburgerji v ocvrtih kitajskih rezancih namesto kruha, sladke pice, dodatki pijačam v obliki ledu, ki vsebuje različna zelišča, cvetove ali sadje, nadomeščanje vode za kuhanje s kavo, čajem, vinom in pivom, riževe, ajdove in kvinojine testenine, uporaba alg …
Prihodnost je v nakupovanju hrane prek spleta in tega se zavedajo tudi trgovci. Pričakujemo lahko torej več možnosti naročanja prek spleta in prevzema na „drive-in“ okencu, na primer. Pri nas Mercator to ponuja že vrsto let, storitev pa uvaja tudi Tuš. Prav tako bo tehnologija vpletena v nakup v trgovini – s pomočjo aplikacij na mobilnih telefonih bodo kupci preverjali sestavine ter njihov vpliv na zdravje.
Dostopnih bo še več živil, predvsem pa začimb s celega sveta, ki bodo bogatila okuse naše kuhinje in naše zdravje. Po sirachi in kimchiju prihajajo iz Azije nove kombinacije začimb, ki vse večkrat nadomestijo klasično začinjanje s soljo in poprom.
Zdravi že pripravljeni ali delno pripravljeni obroki. Nova ciljna skupina mladih samskih ljudi, ki nima časa za pripravo obrokov doma, se pa želi zdravo prehranjevati bo prisilila proizvajalce k pripravi zamrznjenih živil, bogatih z zelenjavo in s čim manj dodatki.
Zdravi prigrizki. Bo morda usmerjenost FDA proti transmaščobnim kislinam pripomogla k temu, da bodo trgovci začeli namesto preslanih, presladkih in premastnih prigrizkov k blagajnam umeščali bolj zdrave prigrizke? Upamo. Vsekakor smo tu na potezi predvsem potrošniki.
Manj zavržene hrane. Mediji bodo ponujali več receptov za pripravo obrokov iz ostankov prejšnjega dne ali ostankov živil, ki jih imamo že doma. Nakuppovalne sezname bomo tudi zaradi krize še bolj preverjali, da bodo vsebovali živila, ki jih res potrebujemo in hkrati lahko kombiniramo s tistimi, ki jih imamo že doma, da bo čimmanj hrane končalo v smeteh.
Čas za čaj. Vse več ljudi se že zaveda koristi pitja čaja, tako za zdravje kot tudi za sprostitev, ta trend se bo v prihodnje nadaljeval. Pričakuje se, da bomo kupovali več različnih čajev, izbirali bomo organske izdelke in tiste, ki jih moramo piti na prav določen način. Obred priprave in pitja čaja postaja po svetu vse bolj aktualen.
Nova superživila. Vsako leto se pojavljajo nova živila, ki jih označijo za superhrano. Nekatera si to dejansko zasluživjo, ne pa vsa. Po kodrolistnem ohrovtu, kvinoji in chia semenih prihajajo na lestvice popularnih arabska in afriška žita ter cvetača – v raznih barvah in na različne načine. Odlična je na primer namesto pireja iz krompirja.
„Brez tega in tega“. Trend, ki se je začel že pojavljati v prehrani, je pravo tekmovanje proizvajalcev na področju živil za tiste, ki imajo s hrano povezane alergije. Glede na porast alergij, gre pričakovati še večjo porast izdelkov brez glutena, soje, oreškov, mleka itd. Zanimivo je tudi, da se vse več ljudi odloča za take izdelke, tudi če nimajo nobene alergije, kar je še dodaten motiv za lansiranje novih mok brez glutena ter vse več izdelkov iz kokosa. Vendar pa bomo potrošniki morali biti tudi pri takih izdelkih previdni – sladkarije brez glutena še vedno vsebujejo veliko količino sladkorja, hidrogeniziranih maščob in škodljivih dodatkov.
Kulinarika v supermarketih. Strokovnjaki predvidevajo, da bodo trgovci z živili ponujali vse več kulinaričnih doživetij. Poleg degustacij lahko v prihodnje v večjih centrih pričakujemo kuharske šove, tečaje in druženja, kjer bodo potrošniki lahko izmenjevali izkušnje, recepte in preizkušali nove kombinacije živil. Dogodki bodo namenjeni celi družini, tako da bo „izlet v trgovino“ dobil še dodano vrednost. Vse za še večjo povezanost potrošnika s trgovci, blagovnimi znamkami in hrano.
Trendi, ki si jih želimo v Sloveniji, pa so predvsem kupovanje lokalno in naravno pridelane hrane, uporaba osnovnih sestavin ter čas za doma pripravljene obroke, ki jih bomo tudi zaužili v miru in v krogu družine ali prijateljev.
