Jesenska košarica: Kivi – v trgovinah pogosto preveč nezrel, trd

<![CDATA[

Kivi je zašel v naše kraje iz daljne Azije. Na poti v Evropo se je sicer vmes ustavil še v Novi Zelandiji, kjer so ga nekoliko prerodili in mu izboljšali sortni izbor.

Podobno kakor številno drugo sadje tudi kivi običajno nabiramo ter kupimo še nepopolno dozorelega. Opažam, da je kupljen kivi v velikih trgovskih centrih pogosto tako nezrel – trd zaradi prezgodnjega obiranja, tako da potem nikoli več ne more razviti polnega okusa, optimalne prehranske vrednosti in primerne teksture.

Lokalno pridelan kivi je tako lahko odlična sadna zamenjava uvoženih, običajno s pesticidi prepojenih citrusov.

Še največ sreče imamo običajno ob nakupu ekološkega sadja, kjer pridelovalci ne pretiravajo s prezgodnjim obiranjem. Nedozorelo sadje najlaže in najhitreje dozorimo na toplem, ne presuhem prostoru ob družbi jabolčnih plodov, ki intenzivno izločajo etilen – rastlinski hormon dozorevanja.

Drobnoplodni kivi

Zadnje časa je za domačo pridelavo postal zanimiv tudi drobnoplodni, imenovan tudi bavarski kivi (arguta), katerega rastline prenašajo tudi izjemno nizke temperature.

Odrasle rastline nudijo vsaj 20, pogosto tudi do 40 kilogramov plodov. Drobnoplodni kivi uživamo kar neolupljenega, saj je lupina tanka, nemoteča in vsebuje največ bioaktivnih hranil. Preveliko količino naenkrat dozorelih drobnoplodnih kivijev lahko pred prezrelostjo oz. propadom rešimo tudi s sušenjem. Posušene rezine so prijetno kiselkastega okusa.

Vitamin C, antioksidanti, encimi

Kivi je izredno bogat z vitaminom C, po vsebnosti vsebuje kar petkrat večjo vrednost kot limona! Bogat je tudi s številnimi drugimi bioaktivnimi snovmi – vitamini, antioksidanti in celo s klorofilom. Podobno kakor ananas tudi kivi vsebuje encime za razgradnjo beljakovin in lahko tako aktivno pomaga pri prebavi težkih beljakovinskih jedi.

Matjaž Kološa, uni. dipl. inž. živilske tehnologije

]]>