Že konec oktobra se lahko začnemo sladkati s sladkimi oranžno rumenimi sadeži – kakiji. Ker prihaja rastlina iz Daljnega vzhoda, jo nekateri imenujejo tudi vzhodno ali zlato jabolko. Že od nekdaj so cenili njegovo prehransko vrednost, o čemer priča botanično ime diospyros – hrana bogov.
Rastejo na visokem drevesu
Do deset metrov visoko drevo obilno rodi. Listje je ovalne oblike z zašiljenim robom, cvetovi pa so rumenkasto beli. Dozoreli plodovi kakija so okrogli, podolgovati ali ploščate oblike ter rumeno oranžne ali rumeno rdeče barve, teža posameznega ploda pa se giblje od 70 do 500 gramov. Barva mesa je podobna barvi lupine. V sredini plodov so včasih podolgovata rjavkasta semena, ki niso primerna za uživanje.
Kaki vsebuje precej sladkorjev, mineralov (kalij, fosfor, magnezij, kalcij, železo) in vitaminov (C, B1, B2 in A) ter tanin. Sadeži so lahko prebavljivi in hranljivi.
Sladki hranljivi plodovi
Pri večini sort na našem trgu so trdi plodovi trpki in postanejo užitni šele, ko se zmehčajo. Obstajajo tudi sorte, katerih plodovi so užitni še trdi. Sladki sadež se odlično poda tudi kot dodatek kosmičem in musliju v toplem mleku. Iz kakija lahko pripravimo različne sladice, sveže sadne solate, omake in napitke, okusni so tudi posušeni, nekateri pa iz kakija pripravljajo žganje.
Sadeži kakija imajo zdravilno vrednost, saj so priporočljivi za zdravljenje zaprtja, za razstrupljanje organizma, za poživljanje presnove.
