Pravljično decembrsko vzdušje v Rothenburgu

Romantična cesta je ena izmed najbolj znanih in priljubljenih tematskih poti v Nemčiji. V dolžini 350 kilometrov se vije med mestoma Füssen na jugu in Würzburg na severu Bavarske. Med vsemi kraji ob Romantični cesti me je daleč najbolj navdušilo mesto Rothenburg, ki je posebej čarobno prav v prednovoletnem času. »Kot v pravljicah bratov Grimm,« pomislim ob pogledu na staro mesto, najstniška hčerka pa takoj doda: »Tu je doma Harry Potter!«

Tematsko pot so zasnovali leta 1950, saj so želeli po vojnem opustošenju v zveznih deželah Bavarska in Baden-Württemberg ponovno privabiti turiste. Prvi obiskovalci so bili ameriški vojaki, nastanjeni v okoliških bazah in njihove družine, a kmalu so začeli pot raziskovati turisti od vsepovsod.  značena cesta v grobem poteka po nekdanjih rimskih trgovskih poteh in povezuje več kot dvajset zgodovinsko pomembnih krajev južne Nemčije, ki se ponašajo s srednjeveško arhitekturo, umetnostjo, gastronomskimi posebnostmi in številnimi prireditvami. Turiste razveseljujejo tudi muzeji, gostinski lokali in trgovine z izvirnimi spominki.

Potepanje po teh krajih je vsekakor lepa priložnost doživljanja srednjeveške Nemčije, daleč stran od avtomobilske gneče, saj je večina zgledno
obnovljenih mestnih središč rezervirana za pešce. Posebno doživetje ponuja nekajdnevno spoznavanje Romantične ceste s starodobnim avtobusom iz leta 1958. Žal je nostalgično popotovanje organizirano le občasno in je temu primerno precej zasedeno. A tudi potovanje z lastnim avtomobilom večini ostane v lepem spominu. Še posebno v prednovoletnem času!

Kjer oživi domišljija

V krajih ob Romantični cesti z lahkoto izgubite občutek za čas, saj vas s svojo privlačno zunanjostjo, skrivnostnimi ulicami in številnimi prireditvami mimogrede popeljejo v davno minule čase. Ker je cesta predolga za enkraten obisk, smo kraje ob njej spoznavali že večkrat. Med vsemi nas je daleč najbolj navdušilo mesto
Rothenburg ob der Tauber. Že prvi pogled na obzidje z obrambnimi stolpi me je prijetno vznemiril. Morda je k skrivnostni privlačnosti pripomogel še padajoči mrak, ki je med ozkimi ulicami in srednjeveškimi hišami dal krila domišljiji.

»Kot v pravljicah bratov Grimm,« pomislim ob pogledu na staro mesto, najstniška hčerka pa takoj doda: »Tu je doma Harry Potter!« In imela je prav, čeprav tega takrat še nismo vedeli. V Rothenburgu so namreč snemali zadnja dva filma o slavnem čarovniškem učencu. Od prvega stika z mestom nas je prav vse spominjalo na Harryja Potterja. Še posebno, ko smo v prihajajoči temi raziskovali kamnite ulice, se vzpenjali po lesenih stopnicah na srednjeveško obzidje, se čudili božično okrašenim izložbam in se ustavili pred prvo odprto slaščičarno. Izbira je bila neustavljivo mamljiva že na prvi pogled. Še posebno so bile videti privlačne znamenite snežne kepe – ‘schneeball’, ki so se izkazale za izvrstno sladico.

Po njih smo se z veseljem vračali še naslednje dni. Snežne kepe pravijo nekakšnim flancatom, oblikovanim v za pošteno kepo veliko kroglo, ki velja za prepoznavno lokalno specialiteto. Med cvrtjem v olju dobijo takšno obliko zaradi posebnega orodja, ki spominja na velikansko cedilo za čaj. Toda skrivnost ni le v obliki! Še tople kepe potresejo z mletim sladkorjem, cimetom in drugimi začimbami, ali pa pomočijo v različne vrste čokolade in potresejo z mletimi oreščki. Če ste sladkosnedi, se jim nikakor ne boste mogli upreti! In, da ne bodo kepe ostale le sladek spomin, si lahko kupite posebno kovinsko držalo za peko lokalne specialitete.

 

V krajih ob Romantični cesti z lahkoto izgubite občutek za čas, saj vas s svojo privlačno zunanjostjo, skrivnostnimi ulicami in številnimi prireditvami mimogrede popeljejo v davno minule čase.

 

Letno več kot 2 milijona obiskovalcev

V mestu sem hitro začutil, zakaj so ga že pred stoletji vzljubili različni umetniki, in zakaj je danes tako priljubljeno med turisti, saj letno naštejejo več kot dva milijona obiskovalcev! Srednjeveške ulice so služile za navdih tako pesnikom, pisateljem, kiparjem, slikarjem kot tudi filmskim ustvarjalcem. Rothenburg se pojavlja celo v računalniških igricah, videoigrah in risankah, zaradi katerih Japonci množično prihajajo v to razmeroma majhno nemško mesto. Rothenburg se ponaša z dolgo in pestro zgodovino. Večja naselbina nad reko Taubera je nastala že v 10. stoletju. Tristo let kasneje je cesar Rudolf Habsburški kraju podelil status svobodnega cesarskega mesta in s tem se je začel hiter razvoj.

Prevod imena mesta pomeni Rdeča utrdba ob reki Taubera, na kar danes spominjajo rdeče strehe hiš, ki se stiskajo za dobre štiri kilometre dolgim kamnitim obzidjem. Nad njim se dviguje deset ohranjenih obrambnih stolpov, v mesto pa vodi več obokanih vrat. Skozi katerakoli izmed njih lahko vstopite v pravljični svet prikupnih hiš, opasanih z lesenimi tramovi. Vse po vrsti so zgledno obnovljene, v mnogih pa so urejene trgovine in obrtniški lokali, na katere opozarjajo umetelno izdelani kovinski izveski. Kovaštvo je ena izmed tradicionalnih obrti, ki je tod preživela zahvaljujoč obisku turistov. Okrasni predmeti iz kovanega železa in pločevine so marsikje naprodaj ali pa le krasijo izložbe, gostinske lokale pa tudi domače vrtove. V družbi nekaj mogočnih cerkva vzbuja pozornost občudovanja vredna mestna hiša. Nas je navdušil predvsem več kot šestdeset metrov visok stolp, s katerega je bilo srednjeveško mestece videti kot na dlani.

 

 

Odrešilni vrč vina

Pred mestno hišo se razprostira največji trg v srednjeveškem naselju. Z njega se ob večerih na obhod poda mestni klicar. Nekoč je skrbel za varnost v mestu, danes pa s svetilko v rokah naokoli vodi turiste in jih zabava z zgodbami iz davno minulih časov. Na mestnem trgu je še posebno živahno ob sobotah, ko ga popestri tržnica. Na stojnicah je mogoče občudovati, vonjati in okušati prav vse, kar pridelajo na okoliških kmetijah. Od svežega sadja in zelenjave pa do suhomesnatih dobrot, sokov, vina in zeliščnih likerjev. V bližnji rečni dolini je nekaj kmetij, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo.
Večina svoje pridelke ponuja na tedenski tržnici, lastniki ene izmed njih pa imajo v mestu trgovino Lebe Gesund, v kateri prodajajo le vegetarijanske izdelke. Med obiskom povedo, da je trgovina kar dobro obiskana, kljub temu, da večina domačinov bolj prisega na mesne dobrote. Nič čudnega, saj je v okolici mesta več priznanih živinorejcev.

Na dolgoletno tradicijo živinoreje danes spominja tudi tradicionalni Pastirski ples v slikovitih nošah. Ena najbolj slikovitih prireditev se odvija na praznik Svetega Duha (binkošti). Štiridnevno praznovanje v srednjeveških oblačilih je posvečeno legendi o rešitelju mesta županu Nuschu. Ko je leta 1631 mestu grozilo uničenje, je grof Tilly za šalo ponudil rešitev: «Če komu uspe na dušek spiti velik vrč vina (več kot tri litre), bom mestu prizanesel!« Župan se ni ustrašil težke naloge in na začudenje vseh, mu je uspelo. V spomin na dogodek prirejajo igro. Od aprila do oktobra si lahko ob koncu tedna ogledate srednjeveške igre nemškega pesnika in dramatika Hansa Sachsa. Prvi vikend septembra pa se Rothenburg dobesedno povrne v srednjeveške čase, saj ulice preplavi okoli tisoč nastopajočih.

 

„Če komu uspe na dušek spiti velik vrč vina (več kot tri litre), bom mestu prizanesel!“ Župan se ni ustrašil težke naloge in na začudenje vseh, mu je uspelo.

 

Praznično vzdušje traja vse leto

Božični sejem odprejo že konec novembra. Bogato založene stojnice in trgovine skupaj s številnimi prireditvami pričarajo še bolj praznično vzdušje kot sicer. Mnoge trgovine namreč prodajajo praznične okraske in tradicionalne dekorativne predmete lokalnih rokodelcev prav vse dni v letu. Po njih je še posebno znana ena izmed največjih in najbolj znanih tovrstnih trgovin na svetu Käthe Wohlfahrt. Tam se božična drevesca bleščijo tudi sredi poletja,
obisk trgovine pa spominja na sprehod skozi bleščečo galerijo. Del trgovinskih prostorov predstavlja pravcati Božični muzej!

 

 

Za stoletnimi zidovi mestnih hiš je urejenih še več muzejev. Z bolj mračnim dogajanjem smo se seznanili v muzeju kriminala in srednjeveških mučilnih naprav, v Muzeju svobodnega cesarskega mesta pa smo lahko občudovali celo Trubarjevo Biblijo! V Rothenburgu je namreč več let služboval Primož Trubar. Z družino je živel v samem mestnem središču, o čemer med drugim danes govorijo tudi lični prospekti. Dobiti jih je možno v turističnem  informacijskem središču ob mestni hiši, na voljo pa so celo v slovenščini! Trubar je z družino živel v nekdanji bolnici, špitalu. Zanimivo si je predstavljati, da je bila večina hiš in cerkva že v njegovem času videti približno tako kot danes. Med drugim mu je bil menda všeč mlin na konjsko vprego, ki ga je spominjal na mladost na Raščici. Pa čeprav  mlinskih koles tu ni gnala voda, temveč kar šestnajst konj.

Mlin smo si lahko ogledali. Ni ga bilo težko spoznati, saj je velika samostojno stoječa kamnita stavba z valovitimi strešnimi okni že na prvi pogled nekaj posebnega. V njem smo tudi prespali in to najugodneje v starem delu mesta! Mlin je namreč preurejen v mladinski hotel – Jugendherberge. Tovrstni hoteli seveda že dolgo niso več namenjeni samo mladim. V njem se enako dobro počutijo tudi drugi varčnejši popotniki in družine. A poceni ne pomeni nujno slabo. Z obokano sobo v kletnih prostorih smo bili nadvse zadovoljni.

V okolici Rothenburga smo našli še nekaj manjših, a privlačnih krajev, ki so premogli tudi nekaj srednjeveškega duha. Navdušila pa nas je tudi narava. Še posebno ob reki Taubera, ki jo spremlja več pešpoti, malo prometne ceste pa so pravi paradiž za ljubitelje kolesarjenja.

 

V Rothenburgu je namreč več let služboval Primož Trubar. Z družino je živel v samem mestnem središču o čemer med drugim danes govorijo tudi lični prospekti.

Igor Fabjan