Če želite hkrati spoznati drugačno podobo Benetk, obiščite karneval. V tem času se na ulicah odvija večdnevno rajanje, ki je eno najbolj razkošnih na svetu. Posebno živahna je pustna sobota, ko kamnite ulice preplavi še posebno veliko razposajenih maškar, med katerimi se kot pavi postavljajo tisti v najbolj razkošnih oblačilih.
Markov trg je tudi v tem času središče dogajanja. Videti je, kot da se velik z marmorjem tlakovani trg spremeni v labirint majhnih gledališč na prostem, kjer skušajo maškare pritegniti pozornost mimoidočih s predstavami in fantazijskimi kostumi. Skrivnostne beneške maske in stara benečanska glasba v trenutku pričarajo vzdušje davne preteklosti.
Nekoč prepovedan
Beneški karneval se v zapisih prvič omenja leta 1268. Izhaja iz običaja, da so si Benečani v času med Sv. Štefanom (26. decembra) in pustom nadeli maske, ter se pod njihovim okriljem brezskrbno zabavali. V naslednjih stoletjih so skušali dogajanje omejiti s številnimi zakoni. Med drugim je bilo na ulicah prepovedano nositi maske ponoči, moškim preoblečenim v ženske je bil prepovedan vstop v samostane, maske je bilo prepovedano nositi v cerkvah in igralnicah… Leta 1608 so izdali zakon, ki je dovoljeval nositi maske le med karnevalom in na uradnih sprejemih.
Kazni za kršitelje so bile stroge, od dvoletnega zapora za moške pa do pretepanja kršiteljic na sramotilnem stebru. Za povrhu so jim prepovedali vstop na beneško ozemlje za nekaj let in k temu dodali še denarno kazen. V času habsburške vladavine je običaj počasi zamiral, diktator Mussolini pa ga je tako kot davno pred njim Napoleon, celo prepovedal.
Karneval so znova več kot uspešno oživili ob koncu sedemdesetih let preteklega stoletja in danes v pustnem času Benetke obišče več kot milijon radovednežev z vseh koncev sveta!
Igor Fabjan
Foto: Igor Fabjan
