Očarljivi jug Švedske

Pri gradnji so upoštevali stroge okoljevarstvene zahteve. Ves čas so spremljali vpliv na floro in favno. Ugotovili so, da gradnja in vzpostavitev nove prometne povezave nista imeli negativnega vpliva na biodiverziteto. Most in tunel obratujeta ob upoštevanju mednarodnega okoljskega standarda ISO 14001. Med drugim je omejena in usmerjena osvetlitev mostu tako, da ne moti jegulj, ki se selijo pod mostom. V času goste megle pa sta izklopljena zvok in osvetlitev, da to ne bi zmedlo ptic, ki bi se lahko zaletele v konstrukcijske elemente. Čezmorsko povezavo vsakodnevno prečka 17.000 vozil, ki skupaj s potniškimi vlaki letno prepeljejo več kot 35 milijonov potnikov!
Ni vse, kar je švedsko, drago
Vožnja čez viadukt se je končala v deževnem jutru; ne najbolj spodbudno za srečanje s švedskimi cestami. K sreči so te bistveno bolj prazne kot tiste v mnogo gosteje naseljeni Danski. Brez pravega načrta smo obiskali manjše obmorsko mesto Halmstad, ki je pravzaprav zaradi bližnjih dolgih peščenih obal eno najbolj priljubljenih mest v poletnih mesecih. A v starem delu mesta s številnimi trgovinami in gostinskimi lokali ni bilo pretirane gneče. Najbolj privlačen vstop predstavljajo mestna vrata v delno ohranjenem obzidju. Skoznje pridemo na nekdaj glavno prometnico Storgatan, ki je danes rezervirana za pešce. Vodi vse do velikega trga pred mestno katedralo. Tu je vedno živahno, saj se ob trgu vrstijo ulične restavracije na stojnicah. Le nekaj metrov stran teče reka Nissan. Ob njej vzbuja pozornost rdeče obarvan grad, nedaleč stran pa vabi k obisku več privlačnih restavracij in sodobna knjižnica, zastekljeni del katere sega nad rečno gladino. Za oddih ob kavi ali čaju se je vredno potruditi do kavarne Brooktorpsgarden, ki je urejena v nekdanji kmečki hiši z začetka 18. stoletja. Restavracija v opečnati hiši z nosilnimi lesenimi tramovi je opremljena v stilu davno minulih časov, a s sodobno ponudbo.
Pregovorno visoke cene v Skandinaviji nas niso šokirale. Še več! Kosilo – dnevni meni, je mogoče dobiti že za kakšnih osem evrov. Le alkoholne pijače so drage. Z izjemo piva z nizko stopnjo alkohola, ki je naprodaj v običajnih samopostrežnih trgovinah. Prodaja močnejših alkoholnih pijač pa je na Švedskem resnejša zadeva. Kupiti jih je mogoče le v posebnih specializiranih trgovinah, imenovanih system bolaget.
»Če želite kupovati res poceni, morate v Ullared,« nas je prepričevala domačinka v eni izmed trgovin. »Tam je več outlet trgovin in cene so res smešno nizke!« Slišati je bilo vabljivo, in tako smo se znašli v majhnem kraju sredi podeželja. Nakupovalno središče predstavlja velikanska neprivlačna zgradba, v kateri je naprodaj res skoraj vse – od hrane, oblačil pa do gospodinjskih in športnih potrebščin. In to po cenah, ki so smešno nizke, celo za naše razmere! Nič čudnega, da je v trgovinah vedno gneča, najbolj navdušeni nakupovalci pa prihajajo od daleč in celo prespijo v bližnjem kampu ali katerem izmed manjših hotelov.
Za ljubitelje narave
V vsakem malo večjem ali turistično zanimivem kraju vas Švedi založijo z obsežnim kupom brošur, zemljevidov in prospektov. Tako se lahko na hitro seznanite z deželo širnih gozdov, rek in jezer. Poleg naravnih lepot prospekti ponujajo tudi celo vrsto zabaviščnih parkov od mesteca z Divjega zahoda, tematskega parka, v katerem poletja preživlja Pika nogavička pa do safarija, kjer se lahko z avtom zapeljete med leve, medvede, žirafe in druge eksotične živali. Seveda vsaj tu lahko zanesljivo srečate tudi največjo žival švedskih gozdov, losa. Pravijo, da je Finska dežela tisočerih jezer. Toda enako lahko rečemo tudi za Švedsko. Le, da je tu poleg jezer tudi na tisoče otokov! Praktično za vsakim zaselkom naletite vsaj na majhno jezero, otoški arhipelag južno od Stockholma pa je zagotovo eden izmed najlepših na svetu! In tukaj je Baltsko morje tako privlačno, da sem se spraševal, zakaj Švedi v poletnih mesecih sploh odhajajo na jug? Rdečkasto in sivo obarvani granitni otočki, porasli s skrivenčenimi borovci, se po lepoti z lahkoto kosajo z najlepšimi jadranskimi otoki. Poleg tega se morje v poletnih mesecih v plitvejših zalivih segreje na spodobno temperaturo na več kot 20 stopinj Celzija. Za povrhu pa so morske in jezerske vode tako bogate z ribami, da celo začetniku na prvi ulov ni treba čakati dolgo! In tudi v času največje počitniške evforije ni težko najti koščka obale samo zase, saj je Švedska redko poseljena.
Narava je dobesedno obljubljena dežela za ljubitelje kampiranja, saj lahko postavite šotor kjerkoli, samo, da niste nikomur napoti. Če se odločite za prenočevanje v bližini kakšne hiše ali kmetije, je seveda stvar olike, da lastnike zemljišča poprosite za dovoljenje. Takšno svobodo prostega prehoda na Švedskem dovoljuje zakon, na katerega so lahko ponosni. Nič čudnega, da v poletnih mesecih vsi hitijo na deželo. Poleg naravnih lepot vabijo tudi bolj praktični razlogi. Gozdovi so polni borovnic, brusnic, malin in predvsem gob! Ob neverjetnem številu jurčkov in turkov, s katerimi sem se srečeval skoraj vsakodnevno, sem sprva mislil, da jih domačini ne nabirajo. Ali še huje, da so zaščiteni. Toda kmalu so me podučili, da se jih tudi oni nikakor ne branijo. A gozdovi so pač širni in gob je v njih več kot dovolj za vse.

Čarobne lesene hiše
Naseljem dajejo v Skandinaviji poseben čar lesene hiše, grajene z veliko domišljije. Na Švedskem so večinoma odete v rjavo-rdečkaste odtenke, sredi katerih se kontrastno izdvajajo beli okenski okvirji. Krivec za tradicionalno barvo so rudniki bakra, v katerih so pred stoletji kot stranski produkt začeli proizvajati rjavo barvo. Največ jo še danes prihaja iz rudnika v Falunu, kjer so nekoč proizvedli več kot polovico tovrstne barve na svetu. Zato se imenuje falunska rdeča. No, rdečkasta barva lesenih hiš pa še zdaleč ni edina. Preproste kmečke hiše ali pravljične vile lahko zasijejo v rumeni, modri, zeleni ali še kakšni bolj ekstravagantni barvi. Vse po vrsti so vsaj na prvi pogled videti opremljene z veliko truda. O tem pričajo raznovrstne čipkaste zavese, številni okrasni predmeti na oknih in pogosto notranja oprema starinskega videza, ali narejena iz masivnega lesa. Na stare predmete so precej navezani. Če pa se že odločijo, da česa ne potrebujejo več, tega zlepa ne zavržejo. Če je predmet vsaj za silo uporaben, ga prodajajo kar na domačem dvorišču. Tako smo na podeželju skoraj v vsakem kraju naleteli na napise – Loppis, ki so vabili v provizorično prodajalno rabljenih stvari. Beseda izhaja iz švedske besede za bolšji trg loppmarknad.
V vsakem mestu pa je mogoče najti vsaj nekaj starinarn.
Med najbolj znanimi izdelovalci in oblikovalci stekla najdemo tudi Švede, ki s svojimi izdelki slovijo po vsem svetu. V pokrajini Smaland ima steklarska obrt že več stoletno tradicijo. Z novimi prijemi je uspela preživeti vse do današnjih dni. In to več kot uspešno, saj prav steklarski izdelki skupaj s privlačno naravo na ta konec Švedske vsako leto privabijo več kot milijon obiskovalcev!
V številnih krajih med mestoma Nybro in Vaxjo si je mogoče ogledati delavnice, mnoge urejene v starih steklarskih zgradbah. Ob njih so običajno odprte še tovarniške prodajalne in galerije, v katerih so izdelki precej cenejši kot drugod. Najbolj znane steklarne (Afors, Kosta Boda, Orrefors in Mats Jonasson Maleras) že dolgo sodelujejo z različnimi umetniki in oblikovalci. Prodajalne in galerije, v katerih so naprodaj stekleni izdelki, so tako res prava paša za oči. Med krhkimi izdelki smo spoznavali, da je steklo eden izmed najbolj vznemirljivih materialov, saj se lahko kaže v tako različnih oblikah. Poleg kozarcev, vaz in posod je na policah še obilo drugih skušnjav v obliki različnih svečnikov, luči, kipcev in še česa. Tudi steklen avtomobil ali čeveljce z visoko peto je mogoče najti. Izdelki so vseh mogočih barv, velikosti in cenovnih razredov. Za preprost kozarec je dovolj že nekaj evrov, cena malo večje vaze pa se hitro povzpne na več tisoč evrov!
Od maja pa do konca avgusta tu potekajo številne razstave v okviru festivala stekla, imenovanega Glaskonst. Na njih se s svojimi izdelki predstavi nekaj deset ustvarjalcev. Glaskonst je tako priložnost za spoznavanje najnovejših trendov na področju švedskega oblikovanja stekla. Avgusta za dodatno privlačnost poskrbi še glasbeni festival. Na njem se zvrstijo izvajalci različnih glasbenih zvrsti, od opere do jazza. Glasba je bila že od nekdaj tesno povezana s steklarsko obrtjo. Nekoč so bile namreč steklarske delavnice pravo družabno središče za vse vaščane. V zimskih večerih so se po zaključku delavnika radi zbirali ob toplih steklarskih pečeh. Na vroči žerjavici so pekli krompir v olupkih, ribe slanike in sirove pogače, zraven pa so si pripovedovali zgodbe. Pogosto se je v družbi našel tudi kdo s harmoniko v rokah in priložnost za zabavo je bila tu. V okviru nekaterih steklarn še danes delujejo različni ansambli in pevski zbori.
Igor Fabjan