Češka pokrajina, severozahodno od Dunaja je bila vse od tridesetih let preteklega stoletja v nekakšni osami. Ob vzponu nacizma so ob meji z Avstrijo zgradili obrambno linijo s številnimi bunkerji, ki nikoli niso bili uporabljeni v bojih. Nekaj teh bunkerjev danes predstavlja turistično atrakcijo. Po 2. svetovni vojni je postalo območje del ‘železne zavese’ med Vzhodno in Zahodno Evropo. Nemško manjšino so izselili, zapuščene vasi zravnali z zemljo, mejo pa so obdali z bodečo žico. V tem času ni bilo dovoljeno priseljevanje, niti ni bilo mogoče prodajati zemlje in nepremičnin. Kdor je lahko, je zapustil domače kraje, ki so ostali pozabljeni vse do žametne revolucije, ki je pometla s komunističnim režimom. Posledica dolgoletne osame so poleg ohranjene narave tudi ohranjena zgodovinska mesta.

Skorajda pozabljeno mesto

Po celodnevni vožnji preko Avstrije sem bil nagrajen s privlačno podobo starega mestnega središča, ki se je stiskalo za nevpadljivim obzidjem. Slavonice, mesto z manj kot 3000 prebivalci, me je ob sončnem zahodu naravnost osupnilo. Srednjeveško mestno jedro se je stiskalo okoli dominantne Marijine cerkve in prostranega trga. Kar nisem se mogel nagledati slikovitih podob hiš, katerih pročelja so kazala gotske, renesančne in baročne vplive. Pravi arhitekturni biser – turistov pa nikjer!

Mesto se je začelo razvijati v 13. stoletju. Takrat je tu potekala pomembna trgovska pot med Prago in Dunajem. Mesto je nastalo na manjši vzpetini, ki so jo obdali z obzidjem in obrambnimi stolpi. Nekateri med njimi so skupaj s starimi mestnimi vrati ohranjeni še danes. Pod hišami, ki obdajajo osrednji trg, so pred leti odkrili sistem podzemnih rovov. Rovi izvirajo iz 13. stoletja, ko so jih uporabljali kot shrambo in kasneje tudi kot skrivališče v času vojaških spopadov. Mesto je cvetelo nekaj stoletij, vse dokler niso preusmerili trgovskih poti, svoje pa so prispevale tudi vojne, kuga in pogosti požari. Mesto je skoraj utonilo v pozabo, kar pa je bila pravzaprav sreča, saj se je tako lepo ohranila njegova srednjeveška zasnova.

Kar nisem se mogel nagledati slikovitih podob hiš, katerih pročelja so kazala gotske, renesančne in baročne vplive. Pravi arhitekturni biser – turistov pa nikjer!

Mesto so oživili umetniki

»Tudi meni se je mesto zdelo kot speča Trnuljčica,« je moje občudovanje odobravajoče pozdravil Jan Bohač. Solastnik enega najbolj privlačnih hotelov (Besidka) v teh krajih, ki je bil pravzaprav krivec za moj obisk. Jan je prišel v Slavonice leta 1988, ko se je začel dokončen razpad komunistične vlade. Na pol prazno mesto je odkril skupaj s soigralci in prijatelji iz alternativnega praškega gledališča Sklep (Klet). Dokaj ugodno so kupili razpadajočo renesančno hišo. Sprva so jo nameravali uporabljati le za druženje, občasne vaje in poletne umetniške delavnice. A tudi za ta namen jo je bilo treba temeljito obnoviti. Zaradi pomanjkanja denarja so se dela lotili kar sami. Med drugim je pomagalo, da je bil eden glavnih ustanoviteljev gledališča, David Vavra po izobrazbi arhitekt. Za začetek so v pritličju odprli bar, ki je postal zelo priljubljen zaradi številnih umetniških dogodkov. Obnova je tekla počasi, a k sreči je Janu uspelo pridobiti nekaj denarne pomoči iz evropskih skladov. Tako so v nekaj letih končali z obnovitvenimi deli in hišo ob ohranitvi vseh zgodovinskih značilnosti spremenili v izviren hotel. Poimenovali so ga po eni izmed njihovih uspešnih gledaliških iger Besidka. Igro si lahko v Pragi ogledate še danes! Vsaka izmed hotelskih sob je unikatna. Kjer je bilo mogoče, so ohranili stare zidove in lesene strope. V gotski kleti so uredili toaletne prostore, ki jih zaznamujejo radiatorji v obliki različnih kipov. Med obnovo so odkrili tudi nekaj grafitov iz 16. stoletja, ki so eni najstarejših na Češkem. Sobe so poimenovane po gledaliških igralcih, ki so sodelovali pri prenovi. Vsak izmed njih je v kateri izmed sob pustil svoj pečat. V obliki slike, poslikanih ploščic, kakšnega kipa …

Oživljanje skoraj porušene hiše sem lahko spoznaval na hišnem televizijskem kanalu, kjer je predstavljena dolgotrajna obnova. ‘Botri’ posameznih sob so nanje tudi osebno navezani. Ko pridejo na obisk, želijo ravno zato prespati v svoji sobi. Nič čudnega, saj so jih oblikovali po svojih zamislih in potrebah. Zgledno urejen hotel je dobil že nekaj nagrad, pred letom dni pa so v sosednji hiši odprli še mladinski hotel Modra zvezda (Modra hvezda). V hotelskem baru se pogosto kaj dogaja. Če ne drugega, se lahko v sosednji galeriji udeležite delavnice poslikave tekstila ali izdelovanja keramike. Zasluge delavnice, povezane z izdelovanjem keramike, ima žal pokojni gledališčnik in akademski kipar Krištof Trubaček. V bližnji zapuščeni vasi Mariž je v času urejanja hotela odprl kiparski atelje, kjer se je ukvarjal predvsem s keramiko. Keramični center še vedno deluje in danes predstavlja eno izmed turističnih atrakcij v okolici mesta.

Umetnikom gre zasluga za oživitev mesta Slavonice, saj so s kulturnim dogajanjem pritegnili tudi nove investitorje. Večina najlepših hiš, ki so danes večinoma v zasebnih rokah, je zgledno obnovljenih. Turiste skušajo privabiti tudi s številnimi razstavami in prireditvami.

Umetnikom gre zasluga za oživitev mesta Slavonice, saj so s kulturnim dogajanjem pritegnili tudi nove investitorje.

Češka Kanada

Pokrajino na tromeji Moravske, Bohemije in Avstrije zaznamujejo gozdnati griči (najvišji je Visoki kamen, 732 m), travniki, polja, reke in številna jezera. Mnoga jezera so umetnega nastanka, saj so jih za gojenje rib urejali že v 16. stoletju. Za redko poseljeno pokrajino je značilna tudi posebna mikroklima z zelo hladnimi zimami in obilico snega. Nič čudnega torej, da se je teh krajev oprijelo ime Češka Kanada. Zaradi posebnega statusa v preteklosti in odsotnosti industrije je ostala narava skoraj nedotaknjena in po padcu komunizma predstavlja vedno bolj privlačno turistično območje. A kraji se še vedno razvijajo počasi. Hotelov ni prav veliko in še ti so večinoma stari. Na novo odpirajo predvsem avtokampe in privatne penzione. Tu pridejo na svoj račun pohodniki, kolesarji, ribiči in lovci. Pa tudi ljubitelji starih mest, ki še posebno radi obiskujejo Telč – mesto, ki je od leta 1992 na Unescovem seznamu svetovne dediščine. In moram priznati, da mi je bilo po vstopu skozi mestna vrata v trenutku jasno, zakaj. Staro mestno središče obdaja velik trikotno oblikovan trg. Okoli njega so kot v pravljici nanizane renesančne hiše z gotskimi in baročnimi elementi. Razkošne trgovske hiše so kljub večkratnim predelavam ohranile prvotni videz. Prav vsaka se ponaša z drugačno barvo in pročeljem. Večino zaznamujejo arkadni hodniki v pritličju. Tam vabijo različni trgovski lokali, gornja nadstropja pa so namenjena mirnejšim dejavnostim in stanovanjem. Večina se ponaša tudi z vrtom, ki pa je običajno zaprt za oči
radovednežev. Enega najlepše ohranjenih srednjeveških trgov v Evropi dopolnjujeta še cerkev z razglednim zvonikom in renesančni grad. Grad se med drugim ponaša z nekaj bogatimi zgodovinskimi
zbirkami in staro notranjo opremo. Privlačen je tudi urejen angleški park. Na gradu in v bližnji okolici so snemali številne češke filme, predvsem pravljice. Nič čudnega, saj ima nekoč pomembno trgovsko mesto z okoli 6000 prebivalci resnično pravljičen videz.

Staro mestno središče poleg trgovin in galerij zaznamujejo tudi številni gostinski lokali. Čehi med drugim radi obiskujejo restavracije. To so si kljub nizkemu standardu privoščili tudi v komunističnih časih. K sreči so cene v manj turističnih krajih še vedno nizke. Še posebej za večino tujcev, ki se z veseljem podajajo tudi na kulinarično spoznavanje Češke. Mojo pozornost je zaradi imena pritegnila slaščičarna Jadran. Žal ponudba sladic ni bila posebej razkošna. Moram pa pohvalit njihov vanilin sladoled (češko: zmrzlina). Ribniki v okolici mesta zagotavljajo vedno svežo ponudbo rib. V večini gostiln jih znajo odlično pripraviti. Prav tako kot tudi druge vrste mesa, vključno z divjačino. Zraven seveda sodi pivo, za aperitiv pa priljubljeno janeževo žganje beherovka.

Enega najlepše ohranjenih srednjeveških trgov v Evropi dopolnjujeta še cerkev z razglednim zvonikom in renesančni grad.

Ekološko pridelane dobrote

Naravno ohranjena pokrajina daje dobre možnosti tudi za ekološko kmetovanje. Povpraševanje po organskih pridelkih je na Češkem vsako leto večje. A še vedno predstavljajo manj kot odstotek vse pridelane hrane. Verjetno je razlog tudi v dokaj visokih cenah, ki so višje od povprečja v EU. Poleg tega več kot polovico tovrstne hrane uvažajo. Do kakovostnih lokalnih kmetijskih pridelkov je najlažje priti na tedenski tržnici, ki v večjih krajih običajno oživi ob sobotah. Med drugim tudi na osrednjem trgu v Telču. V večjih mestih je možno najti specializirane trgovine z ekološko pridelano hrano. Med bolj znanimi so trgovine Bioobchod in Country life, vedno bolj priljubljena pa postaja naravna kozmetika podjetja Botanicus, kjer so ponosni, da večino surovin pridelajo sami na posestvu v vasi Ostro. Tam pridobivajo olja in izdelujejo kozmetične pripravke. Poleg kozmetike izdelujejo tudi domače marmelade in sokove, na posestvu pa imajo urejene še obrtniške delavnice, v katerih nastajajo različni izdelki tradicionalnih obrti.

Igor Fabjan