Katja Temnik se je po košarkarski karieri vrnila domov in prideluje zelišča

Zelišča so doma v vsaki kuhinji. A ni vseeno, kako so pridelana. Katja Temnik je nekdanja košarkarica, ki je več let igrala v tujini, bila je tudi kapetanka slovenske reprezentance. Magistrica znanosti, ki govori šest jezikov, je po vrnitvi iz tujine šla v uk k svoji mami, ki se je ukvarjala z biodinamično pridelavo hrane, kalčkov in zelišč. Katja Temnik se je lani potegovala za naziv Inovativni mladi kmet. V zeliščnem nasadu Majnika ima trenutno več kot 140 zelišč in dišavnic.

Na svojem vrtu Katja Temnik prideluje po biodinamični metodi kmetovanja, s katero krepi rastline in bogati zemljo, tako da so rastline odpornejše na vedno bolj ekstremne vremenske razmere, prst na obdelovalnih površinah pa rodovitnejša. Osrednjo skrb posveča biotski raznolikosti na kmetiji, zato ima v zeliščnem nasadu Majnika okoli 140 različnih zelišč in dišavnic. Prvenstveni izdelek kmetije je zeliščna sol iz kakovostne piranske soli, obogatene z mešanico doma pridelanih zelišč. Slovenska turistična zveza je to sol uvrstila med 20 najboljših kulinaričnih spominkov Alpske regije. V zimskem času prideluje kalčke iz poljščin in vrtnin. Zeliščni vrt Majnika je privlačna izobraževalna točka za različne interesne skupine iz Slovenije in tujine. Organizirajo predavanja in delavnice o zeliščih in biodinamiki, naravoslovne dneve, poučne otroške igre in zeliščarsko-kuharske dneve. Sodelujejo tudi z otroki s posebnimi potrebami iz OŠ v parku Slovenske Konjice.

Z zelišči se je najprej začela ukvarjati vaša mama. Ste že kmalu vedeli, da ji boste sledili?

V času, ko se je mama Majda po upokojitvi začela ukvarjati z biodinamiko, zelišči in kalčki, sem živela v Španiji in bila na vrhuncu svoje športne kariere. Njeno delo me je ob vsaki vrnitvi domov bolj zanimalo, tako da sem si v zadnjih treh letih bivanja v Italiji kalčke za svojo prehrano že pridelovala sama. To, da bom šla po njeni poti, oz. da bova šli skupaj, sem se odločila šele ob vrnitvi v Slovenijo leta 2010, ko sem se začela resneje ukvarjati z antropozofijo dr. Rudolfa Steinerja, ki je temelj biodinamičnega kmetijstva.

Kakšne prednosti ima biodinamična vzgoja rastlin?

Prednosti je ogromno: rastline so veliko bolj zdrave; zemlja, na kateri rastejo, je vedno bolj rodovitna – za razliko od intenzivnega industrijskega kmetijstva, kjer je zemlja skoraj že popolnoma mrtva, krepi se biodiverziteta tako rastlin kot z njimi povezanih živali. Na biodinamičnih površinah vlada večje ravnovesje, zato imamo veliko manj težav s škodljivci in boleznimi, privarčujemo sredstva, ki jih mora večina kmetov porabiti za nakup semen, gnojil, škropiv, sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev, veterinarje in drugo.

Na biodinamičnih površinah vlada večje ravnovesje, zato imamo veliko manj težav s škodljivci in boleznimi.

Gre za sodelovanje človeka in narave …

Največje bogastvo biodinamike je v tem, da ne gre za recept, temveč za lasten osebni razvoj posameznika, ki na ta način sodeluje z naravo, da mu ta da najboljše, kar zmore dati človeku. Zanimivo je, da delovanje biodinamičnih preparatov sledi razvoju tistega, ki jih uporablja – torej, bolj, kot mi razvijamo svoje jasno mišljenje in razsodno moč spoznanja, bolj preparati delujejo na rastline. Zelo zanimivo, kajne?

Veliko pozornost dajete temu, da zelišče na človeka deluje zares celostno in zdravilno.

Za razliko od kemičnih zdravil, ki delujejo na točno določen delček telesa, na kemični ravni, naravna zelišča spodbudijo naše lastne sile ozdravitve. Gredo skozi celo telo in pritisnejo na tiste gumbe, ki bodo spodbudili del, ki je v neravnovesju, da se ponovno aktivira ali pomiri. Če smo zdravi, zeliščni čaji delujejo kot krepčilni napitek in nimajo nobenih stranskih učinkov. Seveda pa je predpogoj to, da so zelišča pridelana povsem naravno, ekološko, brez umetnih gnojil, rastnih hormonov itd.

V svojem vrtu gojite veliko število različnih vrst zelišč. Ali to zahteva kar nekaj znanja?

Število različnih zelišč v našem vrtu se od sezone do sezone razlikuje; v letu 2015 smo jih imeli 198, lani okoli 140. Res je potrebno kar nekaj znanja, pa tudi opazovanja in potrpežljivosti, da z leti ugotoviš, kakšno okolje in pogoji določeni rastlini najbolje ustrezajo.

Se uporaba zelišč povečuje? Na kaj so potrošniki pozorni?

Da, potrošniki vedno bolj spoznavajo, da jih industrijsko pridelana živila ne nahranijo in da je za to, da bodo lahko živeli polno, zdravo življenje, doma pridelana hrana veliko bolj kakovostna. V tem smislu se vedno bolj vračamo k naravi, k naravno pridelani hrani in seveda tudi k zeliščem. Potrošnike zelo zanima, kje so zelišča zrasla, zato imamo pri nas vedno odprta vrata, da se lahko prepričajo, kako pridelujemo in delamo. Kakovost in zaupanje potrošnikov v naše delo sta nam najpomembnejša.

Če bi lahko izbrali le pet zelišč za vašo uporabo, katera bi bila to?

Kamilica, regrat, rman, kopriva, baldrijan.

Pridelujete tudi jam oz. svetlobni koren, ki ni tako poznan širši javnosti. Kako ste prišli do te ideje?

Bubile svetlobnega korena oz. korenine svetlobe (Dioscorea batatas) je mama dobila od Mete Vrhunc, pri kateri je opravljala začetni tečaj biodinamike. Med biodinamiki v Nemčiji in Švici je ta vrsta jama zelo poznana, saj je zanj dr. Rudolf Steiner rekel, da je ena izmed redkih rastlin, ki vnaša svetlobo v človeka. To lahko s sodobnimi tehničnimi metodami, kot so meritve svetlobnih fotonov, tudi potrdijo. Jam bi lahko uživali v vsakodnevni prehrani namesto krompirja. Če ga nimamo toliko, da bi z njim nadomestili krompir na našem krožniku, je zelo dobro, da ga uživamo vsak dan v majhnih količinah. Uporaba svetlobnega korena v žitnih kavah, moki, zeliščni soli ipd. je v Švici in Avstriji že dolgo znana. Mi prah posušene korenine svetlobe umešamo v našo zeliščno sol Majnika Premium – s tem obogatimo okus jedi na krožniku, hkrati pa dobimo tudi energetsko podporo.

Kaj pa menite o superživilih in tujih zeliščih na splošno? So primerna tudi za nas, ali so z nami bolj usklajena lokalna zelišča?

Zame osebno je superživilo zelenjava, ki zraste neposredno na naši njivi, in kalčki, ki jih pridelamo v kalilnici. Na trgu je ogromno prehranskih izdelkov, ki so lahko koristni za naše telo, ali pa nimajo posebnega učinka, o čemer povprečen potrošnik težko presodi. Zavedati se namreč moramo, da nimamo razvitih prebavnih encimov za vsa živila, ki prihajajo na naše police, in da običajno traja desetletja, preden naše telo te encime razvije. Če nimamo encimov, da bi ta živila prebavili, potem nam ta ne koristijo kaj dosti. Zelišča in domače sorte zelenjave, ki jih v tem okolju pridelujemo že stoletja, so gotovo veliko bolj primerna za našo prehrano.

Bili ste profesionalna košarkarica, govorite šest jezikov. A ko ste videli dovolj sveta, ste se spet vrnili v domače Žiče …

Življenje jemljem kot pot učenja in vse, kar se v življenju naučim, mi pride prav. Izkušnje z ekipnim športom mi gotovo zelo veliko pomagajo pri razumevanju odnosov med nami, ki delamo skupaj, ter pri vztrajnosti in osredotočenosti na bistvene stvari v danem trenutku. Videti svet in živeti v tujini mi je pomagalo razviti spoštovanje in pravi odnos do Slovenije, do naše narave in ljudi. Z zrelostjo se zavedanje o tem, kaj je v življenju res pomembno, in posledično hierarhija vrednot, za katero si boš v življenju prizadeval, precej spremenita. Mladostne želje o slavi in materialnih dobrinah postanejo precej nepomembne, skorajda smešne, ko se zaveš, koliko lahko kot človek ustvariš takega, kar je dejansko pomembno za razvoj na tej Zemlji. Je pa povsem svobodna odločitev, za kaj si boš v življenju prizadeval in kaj boš razvijal. Svobodo, da se o tem odloča, ima samo človek, nobeno drugo bitje na tem svetu. A hkrati s to svobodo imam jaz kot človek veliko odgovornost do vseh drugih bitij, ki so odvisne od mojih ravnanj.

Videti svet in živeti v tujini mi je pomagalo razviti spoštovanje in pravi odnos do Slovenije, do naše narave in ljudi.

Kakšni so vaši načrti z vrtom?

Letos načrtujemo manjšo prenovo zeliščnega vrta Majnika, in sicer v ureditvi gred in okolice, da bo še prijetnejši za obiskovalce. Glavna usmeritev pa ostaja – čim večja pestrost rastlin in poudarek na vsebini, izobraževanju: kaj pomenijo zelišča za človeka, njihova uporaba in seveda način pridelave, saj ta ključno vpliva na njihovo zdravilno učinkovanje. Poleg zeliščnega vrta nastaja tudi zelo zanimiv zelenjavni vrt, kjer prav tako želimo pokazati na izjemno pestrost starih zelenjavnih sort, ki si jih lahko vsak pridela doma na svojem vrtu. Smo pa tudi v obdobju intenzivnega urejanja večjih nasadov trajnih zelišč, visokodebelnega sadovnjaka in lešnikov na kmetiji v Brezju pri Poljčanah, kjer želimo urediti biodinamično zeliščno kmetijo, ki bi bila na voljo tudi za terapevtske namene ter za raziskovalne in izobraževalne dejavnosti.