„Podopustniška depresija“ ni stanje, o katerem bi dejansko lahko govorili o depresiji, gre za obliko sezonske čustvene motnje oziroma menjave razpoloženja, ki lahko traja več dni in je posledica prilagajanja na spremembo.
Kako hitro se bomo prilagodili, je odvisno od tega, kako intenzivna je sprememba: daljši dopust ter večja razlika med obremenitvijo na delu in sproščenostjo na dopustu pomenita daljše obdobje prilagajanja. Letos se zdi, da se večina ljudi težje sooča z realnostjo, kar je povezano s tem, kako doživljamo delo in način življenja, h kateremu smo se vrnili s „pobega“ – nazaj v krizo, pritiske na delovnem mestu in ostale morebitne negativne okoliščine. Če vse leto komaj čakamo dopust, je bolj verjetno, da se po vrnitvi počutimo prikrajšane, zato je morda to pravi čas, da se vprašamo, kako motivirani smo za delo, ki ga opravljamo, kaj lahko naredimo, da spremenimo okoliščine na bolj ustrezne.
To je tudi pravi čas, da v stare rutine vnesemo manjše spremembe. Da bodo prvi dnevi čim manj kaotični, prvi dan službe namenimo organiziranju in selekciji nujnih opravil, večji zagon in zanimanje pa nam bo na primer dalo načrtovanje novega projekta. V prostem času ohranimo navade z dopusta: čim več aktivnosti v naravi, plavanje v bazenu, druženje s prijatelji, obujanje spominov… Razpoloženje bo dvignilo tudi načrtovanje izleta za vikend ali naslednjega dopusta.
