Alergija na strup žuželke se lahko razvije v kateremkoli življenjskem obdobju in se nikoli ne razvije ob prvem piku oziroma ob prvi izpostavljenosti strupu.
Za alergologe so najbolj pomembni piki žuželk iz rodu kožekrilcev. Vanje spadajo čebele in čmrlji iz družine Apidae ter ose, sršeni in poljske ose iz družine Vespidae. Alergije na pike drugih žuželk so v našem geografskem okolju izjemno redke. Pik žuželke je vedno boleč, ker strup vsebuje biogene amine in beljakovine. Na mestu pika se pojavi približno dva centimetra velika oteklina z okolno rdečino, ki izgine v nekaj urah. V kolikor pa gre za alergijsko reakcijo, ločimo lokalno in sistemsko. Pri lokalni reakciji se na mestu pika razvije oteklina premera najmanj deset centimetrov, ki vztraja tudi do teden dni. Sistemske alergijske reakcije razdelimo na lažje, pri katerih gre za prizadetost kože in podkožja, ter težje, pri katerih so prizadeta dihala in obtočila. Pri lažjih reakcijah se tako razvije srbenje kože, rdečina ali koprivast izpuščaj po telesu ter otekline na različnih delih telesa. Zelo nevarna je oteklina v predelu grla, ki lahko povzroči celo zadušitev. Lahko so pridruženi simptomi vnetja očesne veznice in nosne sluznice in prizadetost prebavil s krči v trebuhu, bruhanjem ali drisko. Pri težjih reakcijah se pojavi dušenje, piskanje v prsnem košu, omotica, motnje vida, padec krvnega tlaka, ki vodi v izgubo zavesti in anafilaktični šok. Alergijske reakcije se razvijejo zelo hitro po vstopu strupa v telo, velika večina že v nekaj minutah po piku, skoraj vse pa v eni uri po piku. Ob simptomih težje sistemske alergijske reakcije je vedno treba poiskati zdravniško pomoč.
Dr. Renato Eržen, dr. med., specialist internist in pnevmolog, Klinika Golnik
Podrobno o simptomih in ukrepih ob piku pa v aktualni Eko deželi.
