Zasedanje Sveta EU za okolje: pitna voda, plastika, CO2 in opraševalci
Na včerajšnjem zasedanju Sveta EU za okolje v Luksemburgu so ministri in ministrice med drugim opravili politično razpravo o predlogu direktive o pitni vodi, in sicer z vidika ureditve materialov v stiku s pitno vodo in dostopa do pitne vode. Ministri, vključno s Slovenijo, so se strinjali, da je pomembno nasloviti materiale v stiku z vodo zaradi varovanja zdravja, kakor tudi odpravljanja ovir notranjega trga. Higienske standarde je potrebno harmonizirati na ravni EU. Ena od možnosti je kombiniran pristop, kjer bi se uporabili postopki standardizacije iz obstoječe zakonodaja o gradbenih materialih, dopolniti pa jih bi bilo treba z minimalnimi zahtevami za materiale v stiku s pitno vodo v direktivi o pitni vodi.
V EU je treba zagotoviti tudi dostop do pitne vode, saj smo se k temu zavezali na globalni ravni, zlasti s sprejetjem cilja za trajnostni razvoj št. 6. Večina držav je pozvala k politični zavezi v okviru te direktive, ukrepe ureditve dostopa do pitne pa je treba prepustiti državam članicam glede na njihove specifike in kulturo uporabe vode.
Krožno gospodarstvo in plastika
Ministri so soglasno potrdili sklepe Sveta o izvajanju akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo, ki so pomemben signal industriji EU za zmanjšano uporabo plastike za enkratno uporabo, spodbujanje uporabe recikliranih plastičnih materialov, ki pa ne smejo vsebovati nevarnih snovi ali kemikalij.
CO2
Ministri so razpravljali tudi o predlogu uredbe, ki bo določila nove CO2 standarde za osebna in lahka tovorna vozila po 2020. Večina ministrov, vključno s Slovenijo, je v razpravi menila, da bi bilo treba predlog Evropske komisije za zmanjšanje emisij do 2030 okrepiti. Le z ambicioznejšimi cilji bi namreč lahko prometni sektor postavili na pot dekarbonizacije, kar je potrebno za doseganje ciljev Pariškega podnebnega sporazuma. Zmanjšanje emisij v prometu je tudi osrednjega pomena za izboljšanje kakovosti zraka v EU. Ministri so tudi menili, da je čim prejšnji prehod na nizko- in brezemisjska vozila nujen za ohranitev globalne konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije. Le nekaj držav ocenjuje, da je predlog EK preambiciozen in za avtomobilsko industrijo težo dosegljiv.
Opraševalci
Pod točko razno je bilo predstavljeno Sporočilo o opraševalcih v EU, ki ga je Slovenija skupaj s še nekaterimi državami, pozdravila. Ob sklepu zasedanja je Avstrija predstavila prioritete svojega predsedovanja, ki se prične 1. 7. 2018. Kot prioriteto je izpostavila vsebine o plastiki za enkratno uporabo in emisijske standarde za vodila in tovornjake, kakor tudi pogajanja o uredbi LIFE ter uskladitev poročanja na področju okoljske zakonodaje.
Strategija do 2050 bo pripravljena do novembra letos
Ob robu zasedanja je 14 držav članic, ki se združujejo v neformalni skupini podnebno ambicioznih držav (Skupina za zeleno rast), sopodpisalo skupno izjavo, v kateri so Evropsko komisijo pozvale k pripravi celovite in ambiciozne dolgoročne strategije za doseganje ciljev Pariškega sporazuma. K pripravi dolgoročne strategije, ki bo zajela obdobje do 2050, EU in države članice zavezuje Pariški sporazum. Evropska komisija bo strategijo pripravila najkasneje do zasedanja Konference pogodbenic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (COP 24), ki bo novembra 2018 potekala na Poljskem. Države članice bodo nacionalne dolgoročne strategije morale pripraviti predvidoma do leta 2020.
Vir: MOP
