Zakaj umirajo stari baobabi v Afriki?
Baobab ali opičji kruhovec je ime devetih drevesnih vrst iz rodu Adansonia. Šest vrst kruhovca je domorodnih na Madagaskarju, dve sta doma v celinski Afriki in na Arabskem polotoku, ena pa v Avstraliji. V deblu lahko hranijo tudi do 100.000 litrov vode, zato lahko preživijo v hudih sušnih razmerah in imajo precej dolgo življenjsko dobo.
Raziskovalci v Afriki pa so sporočili, da je v zadnjem desetletju nenadoma umrlo kar nekaj kruhovcev, ki segajo še v čas antične Grčije. Drevesa, stara od 1.100 do 2.500 let in široka kot avtobus, so morda postale žrtve podnebnih sprememb.
Med letoma 2005 in 2017 so raziskovalci preiskovali in datirali vse znane stare kruhovce – več kot 60 dreves. Med združevanjem podatkov so nato ugotovili, da je večina najstarejših dreves med študijskim obdobjem, ko so zbirali podatke, umrlo. Vsa ta najstarejša drevesa so prihajala iz južne Afrike.
„Vsekakor je nenavadno in šokantno, da bi v času našega življenja doživeli smrt tako velikega števila dreves s tisočletno starostjo,“ je povedal sourednik študije Adrian Patrut iz univerze Babes-Bolyai v Romuniji. Vzrok smrti sicer ostaja nejasen a raziskovalci sumijo, da je lahko propad boababov vsaj delno povezan s podnebnimi spremembami, ki močno vplivajo na južnoafriško območje.
Težko umrljiva drevesa
Baobab je sicer največje cvetoče drevo, z najdaljšo življenjsko dobo. Je nenavadna rastlina, z vejami, ki spominjajo na drobne korenine, ki segajo v nebo. Deluje, kot drevo obrnjeno na glavo. Doživi lahko starost kar 3.000 let, pravijo v nacionalnem parku Kruger v Južni Afriki, ki je naravni habitat kruhovcev.
Drevo služi kot ogromna zaloga vode in hrane, saj daje sadje, ki hrani živali in ljudi. Njegove liste uporabljamo v kuhinji, podobno kot špinačo, ali za izdelavo tradicionalnih zdravil. Iz lubja se izdelujejo vrvi, košare, tkanine in nepremočljivi klobuki. Ker so tako veliki, so debla Baobabov velikokrat uporabljena kot trgovina, zapor, hiša, skladiščni skedenj ali kot garažna hiša za avtobuse.
V parku Kruger pravijo, da so baobabi sicer vzdržljivi in jih je zelo težko ubiti. „Lahko zgorijo, se polomijo, a bodo vedno obnovili svoje deblo in nadaljevali z rastjo. Kadar pa zares pride njihov čas, preprosto zgnijejo z notranje strani, se nenadoma zrušijo in za seboj pustijo le kup vlaken.“
Od desetih dreves, ki so jih navedli v študiji, so štirje kruhovci popolnoma umrli, drugi pa le deloma. Najstarejši med njimi, ki se je zrušil leta 2010/11, je bil baobab imenovan Panke v Zimbabveju, ki je rastel kar 2.500 let. Največji je bil Holboom, iz Namibije, ki je meril kar 30,2 metra. Najbolj znan pa je bil baobab z imenom Chapman, ki je bil razglašen tudi kot nacionalni spomenik v osrednji Bocvani in se je sesedel 7. januarja 2016. Star je bil okoli 1.400 let.
Po podatkih raziskovalcev naj bi umrlo še veliko drugih odraslih kruhovcev, smrti pa ni povzročila epidemija, saj ni bilo znakov bolezni. Raziskovalci predvidevajo, da so za smrt krive podnebne spremembe. Da bi potrdili ali zavrgli takšno domnevo pa bi bile potrebne še nadaljnje raziskave.
