Z zemeljskim plinom do izboljšane kakovosti zraka
V zadnjih nekaj letih imamo v Sloveniji v času ogrevalne sezone nemalo težav s slabo kakovostjo zraka, še posebej s prevelikimi koncentracijami prašnih delcev. Agencija RS za varstvo okolja zato velikokrat opozarja na preseženo raven mejnih vrednosti. Slabšo kakovost zraka ARSO pripisuje predvsem vplivu prometa in ogrevanja. Tako se postavlja vprašanje, kateri energent oz. ukrepi lahko pripomorejo k izboljšani kakovosti zraka. Odgovor je preprost – zemeljski plin je tako pri ogrevanju kot v prometu eden najučinkovitejših ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka.
Distribucijsko plinovodno omrežje
V Sloveniji je distribucijsko plinovodno omrežje energetsko učinkovito in dobro razvito, a žal le delno izkoriščeno. Distribucijska plinovodna omrežja so pri nas prisotna v 82 občinah, njihova skupna dolžina pa presega 4.700 km. Za izgradnjo obstoječe infrastrukture je bilo vloženega veliko truda in porabljena visoka denarna sredstva, zato si GIZ za distribucijo zemeljskega plina prizadeva, da bi pomen in doprinos zemeljskega plina še bolj poudaril.
Spodbuden podatek je, da je plinovodno omrežje v Sloveniji prav tam, kjer je zrak onesnažen, tj. na območjih večje poseljenosti. Tam distribucijsko plinovodno omrežje omogoča veliko dodatnih priključkov z ali brez izgradnje. Do zdaj je bilo zgrajenih več kot 90.000 priključkov, od katerih je 57.000 aktivnih. Preostalih 33.000 priključkov je do objektov že zgrajenih, a ga še ne uporabljajo. To predstavlja velik potencial za dodatne priključitve. V primeru uporabe drugih energentov bi bila kakovost zraka na teh območjih še slabša, največjo nevarnost pa predstavljajo individualna kurišča.
Uporaba stisnjenega zemeljskega plina (CNG) v prometu
Skupaj z ogrevanjem ima promet velik vpliv na kakovost zraka, še posebej dizelska goriva. Uporaba CNG kot pogonskega alternativnega goriva je eden najlažjih načinov za znižanje porabe nafte v prometu. V določenih segmentih prometa, kot je mestni avtobusni promet, je to edina realna alternativa nafti. CNG je mogoče uvesti hitro in učinkovito. Obstaja namreč vrsta različnih vozil na CNG (osebna in dostavna vozila, mestni avtobusi itd.), tehnologija polnilnih mest je že razvita, distribucijsko plinovodno omrežje pa za tovrstno uporabo omogoča dovolj zmogljivosti.
Obnovljiv plin za čistejši zrak in manjši ogljični odtis
S preklopom na zemeljski plin uporabniki preklopijo na zeleno. Zemeljski plin je fosilno gorivo z najmanjšim ogljičnim odtisom, pri njegovi uporabi pa nastaja bistveno manj emisij kot pri drugih energentih. To pomeni, da se z uporabo zemeljskega plina znižajo tako CO2 emisije kot poraba energije, ter sočasno izboljša kakovost zraka.
V Evropi v plinovodno omrežje že dodajajo obnovljiv metan. S tem se bo podobno kot pri električni energiji ogljični odtis transportirane energije postopoma znižal, delež obnovljivih virov pa narastel. Tako kot pri uvajanju večine obnovljivih virov bo tudi pri tej obliki obnovljive energije vsaj na začetku treba zagotoviti finančne spodbude. S temi ne bomo le povečali deleža obnovljivih virov, ampak jih tudi ustrezno shranjevali. In prav v ustreznem shranjevanju obnovljivih virov energije je ključ do trajnostne prihodnosti.