Volk sit, koza cela – projekt za zmanjševanje količin zavržene hrane
Ekologi brez meja uspešno zaključujejo prvi del projekta Volk sit, koza cela, namenjen zmanjševanju količin zavržene hrane v gospodinjstvih. S spletno raziskavo, pobudo za nacionalno platformo ter spletnim dnevnikom zavržene hrane in orodji za preprečevanje zavržkov, so v slovenski prostor vnesli zavedanje, da je zavržkov preveč, rodile pa so se tudi številne nove pobude.
Spletni dnevnik zavržene hrane nam pokaže, na kateri točki nastaja največ zavržkov v posameznem gospodinjstvu. Tako je 69 gospodinjstev od 27. oktobra do 28. novembra v dnevnik skupno vneslo 382 obrokov s količinami zavržene hrane in razlogi zanj. Vnešeni podatki potrjujejo rezultate spletne ankete, ki kažejo, da v petini gospodinjstev zavržejo več kot četrt kilograma hrane na dan. V 32 % gospodinjstev največkrat zavržejo svežo zelenjavo in solato, temu sledijo sadje z 29 %, kruh s 26 % in mlečni izdelki s 17 %. Pridobljene podatke iz sodelovanja gospodinjstev bodo Ekologi brez meja uporabili za prilagoditev spletnega dnevnika za spomladansko akcijo za gospodinjstva brez zavržene hrane.
Gospodinjstva so v času spremljanja zavržkov lahko preizkusila tudi posebna orodja, ki so jih Ekologi brez meja oblikovali za preprečevanje zavržene hrane v gospodinjstvih. Med njimi so tako lahko preizkusili nakupovalni listek, tedenski jedilnik in različna navodila za pravilno shranjevanje živil. V času od objave so bila orodja ogledana ali prenešena k uporabnikom več kot 1500-krat.
Za oblikovanje orodij in dnevnika so se odločili, ker je spletna anketa, na katero je odgovorilo 933 respondentov, pokazala, da se večina Slovencev in Slovenk zaveda velike količine zavržene hrane ter da je čas za spremembe. Anketa je prav tako potrdila, da:
- tretjina Slovencev in Slovenk ne pozna razlike med oznakama ‘uporabno najmanj do’ in ‘porabiti do’,
- za večino zavržene hrane večina vprašanih predpostavlja, da se ji lahko izognemo, če izboljšamo svoje ravnanje s hrano,
- več kot polovica le redko pripravlja jedilnik ali kupuje natančno po seznamu, če sploh,
- skoraj četrtina zavržene hrane konča v zabojnikih za mešane odpadke in v prehrani domačih živali.
Ekologi brez meja bodo v letu 2015 nadaljevali s pobudami za zmanjševanje zavržene hrane v šolah in vrtcih, kjer so že izvedli pilotne preglede. Posvečali se bodo oblikovanju Nacionalne platforme za Slovenijo brez zavržene hrane. Še posebej pa si bodo prizadevali, da se platformi pridružijo vsi, ki delajo na tem področju, tudi odločevalci, in s tem pokažejo, da je problem zavržene hrane skrajno resen.
