Vodovodni in kanalizacijski sistem v Sloveniji
V Sloveniji imamo več kot 1000 vodovodnih sistemov, njihovih upravljalcev pa je več kot 100. Oskrbovanje s pitno vodo s seboj prinaša številne izzive, nekateri vodovodni odseki so v izredno slabem stanju.
V Sloveniji je malo velikih javnih služb, ki s pitno vodo oskrbujejo večino prebivalcev, in veliko malih, ki oskrbujejo majhno število prebivalcev. Gre za upravljavce najožjega vodovarstvenega območja, črpališč, vodohranov in vodovodnega omrežja. Število upravljavcev vodovodnih sistemov v Republiki Sloveniji presega 100, kar pomeni, da povprečni upravljavec oskrbuje okoli 20.000 uporabnikov, dejansko pa več kot 20.000 uporabnikov oskrbuje le okoli 15 upravljavcev v Republiki Sloveniji.
Poraba pitne vode v Sloveniji, izčrpane iz podzemnih voda, se po mnenju mnogih strokovnjakov zmanjšuje. Manjše količine načrpane in prodane vode in zmanjšanje vodnih izgub strokovnjaki pripisujejo smotrnejši rabi vode v gospodinjstvih (uporaba učinkovitejših gospodinjskih naprav, dvigovanje okoljske zavesti uporabnikov), učinkovitejši rabi v industriji – reciklaža vode in propad velikih porabnikov in med drugim tudi učinkovitejši rabi vode v kmetijstvu.
Nadzor vodovodov
Vodovodni sistemi morajo imeti notranji nadzor po principu HACCP sistema, ki se osredotoča na preventivno delovanje: identificira se tveganje za onesnaženje pitne vode, načrtuje se redne kontrole delovanja vodovoda in izvajajo se ukrepi v primeru onesnaženja vode. Inšpektorji ocenjujejo tudihigieno delavcev na vodovodu, pripomočke in vzorce vode. Voda se v vodovodih sicer vzorči na nekaj mesecev, tako vzorčenje pa pokaže le, ali je voda dolgoročno dobra ali ne. Hipnega onesnaženja, kamor sodi na primer vdor gnojnice v vodo, pa zaradi večmesečnih intervalov takšno vzorčenje ne zazna.
Vodovodi po Sloveniji
Po podatkih iz Skupnosti občin Slovenije soizvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo za leto 2013 poročali o 16.760.236 metrih vodovodnih sistemov, ki jih imajo v upravljanju.
Slovenske občine se pri oskrbovanju prebivalcev s pitno vodo srečuje s številnimi izzivi, ki jih s pomočjo nadgradnje in obnove vodovodnih sistemov poskušajo reševati sproti. Pri oskrbi s pitno vodo pripravljajo projekte, ki so vezani na kohezijska sredstva. Sanacija celega vodovodnega omrežja pa je predvsem odvisna od razpoložljivih finančnih (občinskih) sredstev. Vodovodni odseki, ki so starejši kot 30 let, so v Sloveniji že v slabšem stanju. Zamenjava teh dotrajanih odsekov bi za občine pomenila boljši učinek na kakovost vode v sistemu in na delež vodnih izgub.
Občine imajo težave tudi z vodovodnimi priključki v mestnih jedrih, kjer so priključki narejeni še iz pocinkanih cevi, ki so zaradi korozije začele popuščati. Slovenske občine (Ptuj, Murska Sobota, Maribor, Novo mesto …) se pri vzdrževanju vodovodnih sistemov srečujejo s številnimi težavami na vodovodih, kamor sodijo tudi lomi na cevovodih iz PVC materiala, ki zaradi togosti počijo in jih je kasneje težko popraviti. Ob okvarah na cevovodu je lahko zato motena dobava vode na širšem območju. Kot so nam še povedali v teh občinah, pa neustreznost pitne vode v vodovodnih omrežjih predstavlja tudi povečana motnost ob izdatnejših padavinah, zato je velikokrat treba prebivalcem na določenih in odročnejših predelih občin naročiti prekuhavanje vode.
Težave manjših vodovodov
Veliko malih vodovodov je bilo zgrajenih s samoprispevki in prostovoljnim delom občanov. Pri tem občani teh vodovodov ne želijo, da bi kdo v ta njihov sistem posegal, saj bi v primeru najema profesionalnega upravljavca vodovoda morali vodo plačati. Poraja se tudi vprašanje, kako kakovostna je voda iz teh vodovodov in kakšne posledice ima lahko na zdravstveno stanje prebivalcev. Na zdravstveni inšpekciji opažajo, da se lahko prebivalci vasi s slabše oskrbovanimi vodovodi na slabšo vodo sčasoma navadijo, zdravstvene težave pa imajo lahko tisti, ki vode niso navajeni, torej obiskovalci.
Kanalizacijski sistemi po Sloveniji
Kanalizacijski sistemi, ki so bili v Sloveniji grajeni v zadnjih 25. oz. 30. letih, so večinoma v dobrem stanju. Zaradi načina gradnje in vrste materiala, uporabljenega za izvedbo (predvsem betonske cevi brez tesnil), so v slabšem stanju starejši sistemi. Težave se pojavljajo predvsem na preobremenjenih starejših mešanih sistemih, kjer je dodaten problem tudi slaba tesnost. Reševanje poteka predvsem s sanacijami posameznih odsekov, ločevanjem meteornih in fekalnih vod ter v sklopu celovitih prenov infrastrukture v posameznem naselju, ulici,…
V letu 2013 je bilo iz javne kanalizacije odvedenih 216,4 milijonov m3 odpadnih voda, to je za 7,7 % več, kot v letu 2012.
V letu 2013 več komunalnih odpadnih voda
V letu 2013 je bilo v Sloveniji iz javne kanalizacije odvedenih 216,4 milijona m3 odpadnih voda različnega izvora, od tega 0,2 % iz kmetijstva, gozdarstva in ribištva, 6,2 % iz industrijskih dejavnosti, 4,1 % iz drugih dejavnosti, 29,8 % iz gospodinjstev. Drugih odpadnih voda (padavinska voda, zaledne vode, udori iz morja …) je bilo 59,8 %. Gospodinjstva so v letu 2013 proizvedla 64,4 milijona m3 komunalnih odpadnih voda, kar je za 10 % več kot v letu 2012.
Dejstvo je tudi, da ima le 15 % prebivalcev v Sloveniji urejeno sekundarno čiščenje odpadnih vod, 42 % uporablja za čiščenje odpadnih vod greznice, medtem ko kar 25 % gospodinjstev ne uporablja nobenega čiščenja.
Težave vzdrževanja
Kot še poročajo slovenska komunalna podjetja je največja težava sanacija vdorov padavinskih vod v javno kanalizacijo, saj ti s seboj prinašajo tudi mnogo zemljin, peska, kamenja in drugih vsedljivih delcev. Vse to se v kanalizaciji useda na dno in jih je treba naknadno očistiti in izčrpati iz sistemov. Prav tako je mnogo intervencij zaradi poškodb, posedkov in premikov litoželeznih pokrovov kanalizacijskih jaškov, predvsem v tistih primerih, ko so jaški locirani v voziščih cest z veliko frekvenco vozil, tudi tovornih.
V Sloveniji je bilo iz Kohezijskega sklada v finančni perspektivi 2007-2013 izvedenih veliko del na področju kanalizacije, kot so novogradnja, nadgradnja ali rekonstrukcije.
– število čistilnih naprav: cca 40
– dolžina kanalizacije cca 670 km
– dolžina vodovodov cca 1190 km
– število vodohramov: cca 70
Odpadne vode
Odpadne vode se ustvarjajo v stanovanjskih in industrijskih obratih. Odvedejo se v kanalizacijo. Kanalizacijski sistem sestavljajo podzemni kanali z jaški, v katerih se zbira odpadna voda, ki nato odteče do čistilne naprave, kjer se kemično in fizično očisti pred izpustom nazaj v naravo.
V skladu z Direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav je treba na mestih, kjer ni mogoča povezava gospodinjstev s centralnim kanalizacijskim omrežjem in centralno ali javno čistilno napravo, preseganje odpadnih voda najkasneje do leta 2017 urediti z malimi čistilnimi napravami, na vplivnejših območjih kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju pa do konca leta 2015. Težava povezave s centralnim kanalizacijskim sistemom oz. javno čistilno napravo se pojavlja predvsem tam, kjer zaradi oddaljenosti od mesta ali razpršenosti naselja kanalizacijski sistem ni urejen za vse prebivalce. Tam se preseganje odpadnih voda ureja z malimi čistilnimi napravami.
Na Ministrstvu za okolje in prostor so nam povedali, da se za leto 2015 predvideva 8,1 milijona evropskih sredstev za obvezno gospodarsko javno službo urejanja voda. Skladno z evropsko in slovensko zakonodajo bo treba z javnim kanalizacijskim omrežjem opremiti aglomeracije še v preostalem delu. Za male komunalne čistilne naprave in greznice občine nastopajo kot upravičenke oziroma prejemnice evropskih sredstev iz Kohezijskega sklada. So pa občine tiste, ki morajo pripraviti vso potrebno investicijsko in projektno dokumentacijo ter vlogo za odobritev evropskih sredstev. Izvedejo tudi vse postopke oddaje javnih naročil in dejansko izvajajo projekte. MOP pa v vlogi posredniškega telesa skrbi, da so projekti pripravljeni in da se izvajajo skladno s predpisi, merili, navodili, …, kar z drugimi besedami pomeni, da MOP preverja, ali se sredstva evropske kohezijske politike uporabljajo pravilno.
Kristina Žnidar
