Reportaža z okrogle mize Zeleni poklici – poklici prihodnosti?

Šola za hortikulturo in vizualne
umetnosti Celje je ob 70. obletnici šole na celjskem sejmišču v
okviru sejma Flora, 11. marca organizirala okroglo mizo z delovnim
naslovom ‘Zeleni poklici – poklici prihodnosti?’.

Razmišljanje o zelenih poklicih kot o
poklicih prihodnosti je povezoval Simon Ogrizek, predsednik Sekcije
cvetličarjev in vrtnarjev pri OZS, sicer zaposlen na PUP Velenje kot
vodja PE Vrtnarstvo. Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti
Celje sta zastopali direktorica in ravnateljica srednje šole,
Štefanija Kos Zidar in Nada Reberšek Natek, ravnateljica višje
šole. Na okrogli mizi je, poleg zgoraj omenjenih sogovornikov,
sodelovala pestra paleta vidnih strokovnjakov s področja
hortikulture. Kaj so povedali?

V uvodni besedi je direktorica šole,
Štefanija Kos Zidar utemeljila povod za srečanje; gre namreč
za dogodek, ki poleg šestih drugih (ti bodo še sledili) obeležuje
praznovanje 70-letnice šole. Izpostavila je tudi ozaveščenost
dijakov o zelenih poklicih s področja hortikulture. Poudarila je, da
obstaja pestra paleta teh poklicev, in da mladi – dijaki te šole –
zelo dobro poznajo poimenovanje in pomen zelenih poklicev. Napovedala
je njihovo svetlo prihodnost.

Dušan Levičnik iz podjetja
Vrtnarstvo Levičnik je ugotovil, da se mnenje o pomenu vrtnarstva
spreminja čez čas. Izpostavil je hitro rast zanimanja za te poklice
do leta 1990 in velik korak nazaj ter upad potrošnje v letih zatem.
Poudaril je, da so v današnjem času moderne visoke grede, in
povedal, da opaža streznitev ljudi glede zdrave hrane zaradi mnogih
prehranskih afer v zadnjem času. Na splošno pa je povzel, da so
poklici nekoliko premalo cenjeni, saj se del na področju vrtnarstva
loteva marsikdo, ki nima ustrezne poklicne in strokovne izobrazbe.

Igor Škerbot, strokovnjak s
področja zelenjadarstva s Kmetijsko gozdarske zbornice je povedal,
da je zelenjadarstvo na nivoju preteklih let, le da se je povečal
delež ekološko pridelane zelenjave. Izpostavil je tudi težavo
slabe povezanosti pridelovalcev zelenjave, ki bi lahko konkurirali
velikim nakupovalnim centrom. Poudaril je tudi, da je slovenski
potrošnik slabo poučen o hidroponskem načinu pridelave rastlin,
zato ga je treba osveščati.

Tomaž Hrastar z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je povedal,
da je bilo po raziskavah univerze Yale na Svetovni gospodarski
konferenci v Davosu omenjeno, da je Slovenija 5. najbolj zelena
dežela; glede na biotsko pestrost pa smo v samem vrhu. Tudi on je
izpostavil, da sta prioriteti povezovanje pridelovalcev in lokalna
samooskrba. Resorno ministrstvo ima pomembno nalogo: skrb za
pametno promocijo zelenih poklicev. Obstajajo pa mnoge birokratske
ovire, ki onemogočajo napredek na področju razvoja zelenih
poklicev.

Dr. Martina Bavec s Fakultete za
kmetijstvo in biosistemske vede Maribor je razpravljala o vprašanju,
kako njihova fakulteta odgovarja na izzive časa na področju zelenih
poklicev. Opozorila je na dejstvo, da je na fakulteti že 10.
generacija študentov ekološkega kmetijstva kot samostojnega
študija. Izrazila je tudi skrb za rodovitno zemljo, saj imamo veliko
travnikov in gozdov, obdelovalne zemlje pa relativno malo. Tudi dr.
Martina Bavec je omenila omejitve s področja zakonodaje in
poudarila, da imamo možnost povečanja samooskrbe. Polemizirala je
tudi o definiciji slovenskega proizvoda, kjer ni nujno, da je poreklo
res slovensko. Navedla je tudi možnost uporabe hidroponike, predvsem
na degradiranih območjih.

Tomaž Jevšnik
iz podjetja, Ocean Orchids je na okrogli mizi izpostavil, da imajo
pri nas zelo velik potencial rastlinjaki, predvsem na območju
Panonske nižine, vendar se tega premalo zavedamo. Na omenjenem
območju je tudi zelo primerna raba geotermalne energije. V
nadaljevanju je razložil, da je minimalna primerna površina za
rastlinjake 5 ha, kar pa pri nas do zdaj še ni bilo v praksi.
Slovenija bi lahko s pomočjo rastlinjakov zelo povečala samooskrbo.
Svoje razmišljanje je zaključil z vprašanjem, kdaj bodo lahko
cvetličarji oblikovali šopek iz slovenskega cvetja.

Franci Landeker, priznan
slovenski florist in podjetnik je razpravljal o pridelavi cvetja v
Sloveniji. Povedal je, da se cvetje da prodajati, če si hiter in
kakovosten. Pridelovalci cvetja bi se morali nujno povezati med
seboj, da bi lahko zagotavljali primerne količine cvetja, kar pa je
v Sloveniji še vedno velika težava. Glede na njegovo mnenje bi se
moralo poklicno izobraževanje spremeniti v smislu vajeništva.
Zaključil je, da imajo zeleni poklici prihodnost, saj so kreativni
in zanimivi. Treba pa bo vnesti nekaj sprememb, predvsem v smislu
prilagajanja izzivom trga.

Majda Stopar iz Centra republike
Slovenije za poklicno izobraževanje je povedala, da obstaja
Nacionalna skupina za trajnostni razvoj, katere naloga je, da se
vsi poklici ozelenijo in okrepijo v smislu dodajanja trajnostne
kompetence. Pojavljajo pa se težave, ko se poskušajo ti zapisi
prenesti v realne poklice, ker pogosto ni pravega vedenja, saj
posamezne panoge nimajo dovolj dobro opredeljenih trajnostnih vsebin.
Zaključila je, da se spremembe ne morejo zgoditi čez noč, in da
je trajnost vzgoja na dolgi rok – treba je osvežiti znanje.

Vlado Planinšek iz podjetja
Omorika je na vprašanje moderatorja, ali je v Sloveniji možno
kupiti 100 enakih dreves, odgovoril, da je pri nas malo lastne
proizvodnje v drevesnicah, saj ta znaša le 4,2 %; včasih je bila 63
%. »Napačno je, da v
Sloveniji vzgajamo trgovce in ne vrtnarjev, ki bi pridelovali.«
Navedel je tudi težavo zaradi nizke izobrazbene strukture v
drevesnicah. Sicer pa je drevesnica Omorika največja v Sloveniji in
ima kar 90 % lastne proizvodnje. Vlado Planinšek opaža tudi težavo
pri krajinskih arhitektih, saj pri načrtovanju vse premalo
vključujejo avtohtone vrste. Sicer vidi v Sloveniji možnost za
pridelavo drevnine.

Matjaž Mastnak iz Arboretuma
Volčji Potok je polemiziral o krajinskem vrtnarstvu v Sloveniji, saj
vidi težavo v majhnih podjetjih, ki razpolagajo z nestrokovnim
kadrom. Menil je, da je Slovenija sorazmerno revna dežela, ki nima
denarja za okrasne vrtove. Na voljo je malo dobrih strank. Izrazil je
potrebo po postavitvi standardov znotraj stroke in uvedbo licenc za
vrtnarske poklice, saj bi s tem onemogočili delovanje nestrokovnih
delavcev. Pomembno je tesnejše sodelovanje in dober dialog med
krajinskimi arhitekti in vrtnarji. Smisel vidi tudi v osveščanju in
izobraževanju potrošnika. Zaključil je, da mora poklic vrtnarja
postati ugleden; obstajati pa mora tudi velik nabor ljudi.

Janez Seliškar, strokovnjak
slovenskega cvetličarstva, je poudaril, da sta cvetličarstvo in
vrtnarstvo panogi, ki poleg obilice znanja vsebujeta tudi dušo. Pri
poklicu cvetličarja so pomembne mnoge spretnosti in dobra logistika,
saj so stranke vedno bolj zahtevne. V poklic je treba vložite sebe.
Opozoril je tudi na to, da so mladi izjemno pomembni deležniki, in
da je treba iz njih izvabiti talent. Biti brez talenta je v tem
poklicu skoraj nemogoče. Svoje razmišljanje je zaključil s pobudo
o ustanovitvi ceha, ki bi ščitil interes cvetličarjev in
vrtnarjev.

Razmišljanja ob okrogli mizi je
strnila ravnateljica višje šole, Nada Reberšek Natek, ki jo
veseli dejstvo, da imajo zeleni poklici prihodnost: »Razpravljati
o zelenih poklicih z izobraževalnega vidika je nujno; pri tem pa je
treba upoštevati celotno vertikalo izobraževanja. Treba jim je le
dodati nove vsebine, nova znanja in nove veščine. Le na tak način
bodo nastajala nova delovna mesta.« Ravnateljica vidi smisel tudi v novih tehnologijah, ki upoštevajo
sodobne trende. Treba je doseči spremembo v razmišljanju ljudi.
Poudarila je še, da je potrebno neprestano izobraževanje, ki mora
biti vseživljenjsko. Naloga šole pa je tudi, da nudi priložnost za
pridobitev novih znanj.

Andreja Gerčer,
univ.dipl.ing.agr.,
Višja strokovna šola, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje