Projekt Gorički travniki: za naravi prijazno rabo travnikov
Prejšnji teden je JZ Krajinski park Goričko predstavil projekt Gorički travniki. V letu 2015 so bili izvedeni številni
varstveni ukrepi za obnovo travnikov na Goričkem v okviru projekta
Gorički travniki, izvedeni na 60 ha travniških površin, v 8
občinah na več kot 320 travniških parcelah. Osrednjo aktivnost
projekta, košnjo in obnovo travnikov, izvaja JZ Krajinski park
Goričko. Letos bodo varstveni ukrepi izvedeni na 20 hektarjih
dodatnih travnikov.
Zaradi pravilno načrtovanih varstvenih ukrepov
so bili pozitivni učinki vidni že poleti, ko so se izboljšali
življenjski pogoji za dve, v evropskem merilu, ogroženi vrsti
metuljev – strašničinega in temnega mravljiščarja. Po košnji
so se izboljšale razmere za rast zdravilne strašnice, ki je
hranilna rastlina gosenic metuljev mravljiščarjev in skupaj z
mravljami ključna vrsta za ohranjanje obeh prej naštetih metuljev.
V projektu je JZ Krajinski park Goričko odkupil 4,6 ha ekstenzivnih
travnikov na območju naravne vrednote Bejčin breg v Budincih, kjer
bo tudi v prihodnje s košnjo zagotavljal trajnost varstva suhih in
mokrotnih travnikov.
Naravi prijazna raba travnikov
Posebno pozornost je bila namenjena
osveščanju ciljnih skupin o pomenu in raznolikosti travnikov na
Goričkem. Izvedenih je bilo 6 izobraževanj o pomenu travnikov in
načinih naravi prijaznejše rabe travnikov, ki so bila namenjena
predvsem lastnikom travnikov. Z namenom predstavitve raznolikosti
ekstenzivnih travnikov na Goričkem je nastal kratek dokumentarni
film z naslovom Gorički travniki in (na ogled na portalu Youtube).
Naravi prijaznejša raba travnikov je
bila predstavljena na večjih sejmih in prireditvah, nadaljevala se
je tudi akcija NAJ travnik v Krajinskem parku Goričko. Aktivnost
anketiranja prebivalcev Krajinskega parka Goričko je bila namenjena
spremljanju sprememb v stališčih, vedenju in obvladovanju postopkov
v območjih Natura 2000. Avtor ankete o stališčih in znanju
upravljanja s travniki na območju Natura 2000 Goričko je prof. dr.
Andrej Šorgo iz Fakultete za naravoslovje in matematiko je povedal:
»Anketiranci podpirajo prizadevanja za ohranjanje travnikov in
prepoznavajo tudi druge vrednosti travnikov poleg krme. Sodeč po
samoocenah anketiranci najbolje poznajo Program razvoja podeželja,
slabše pa ocenjujejo poznavanje direktiv, zato je na tem področju
potrebno nadaljevati z osveščanjem.« Vsebine o projektu in sistemu
varstva Natura 2000 so bile predstavljene v dveh številkah
novičnika, ki so ju prejela vsa gospodinjstva na območju
zavarovanega območja.
Monitoring ptic
V okviru projekta so v Društvu za
opazovanje in proučevanje ptic Slovenije opravili monitoring 4 vrst
ptic. Doslej je bilo namreč njihovo ohranitveno stanje neznano. V
letu 2015 so na izbranih popisnih enotah prešteli smrdokavre,
prepelice, bičje trstnice in rjave srakoperje. Za vse vrste so
zasnovali metodo popisa, saj te vrste v preteklosti niso bile del
državnega monitoringa.
Popis smrdokaver je razkril, da se
ptice rade vračajo v ista gnezdišča, zato bi bilo v prihodnje
priporočljivo ohranjati znana drevesa z dupli, kjer smrdokavre
gnezdijo. Populacija prepelice na Goričkem je doživela velik upad v
številčnosti, ki je najverjetneje posledica lova na selitvi in
sprememb v evropskih kmetijskih praksah. Najpomembnejši habitat
bičje trstnice na Goričkem je visoko šašje z vrbovimi grmi na
travnikih severno od Ledavskega jezera. Kratkoročni trend populacije
rjavega srakoperja na Goričkem je stabilen, vendar po ocenah
strokovnjakov spremembe v krajini, kot sta izginjanje travnikov in
mejic, zanj niso ugodne.
V projektu so pregledali 100 gnezdilnic
za velikega skovika z namenom ugotavljanja njegove gnezditvene
uspešnosti. Veliki skovik je gnezdil v 9 gnezdilnicah, vendar so
bila v 2 najdena zapuščena jajca. Osrednja aktivnost,
povezana s to vrsto, je bila ekološka raziskava njegovih
prehranjevališč, ki so jo izvedli z nameščanjem GPS sledilnih
naprav na odrasle osebke. Naprave so približno en teden zapisovale
koordinate lokacij, kjer so se skoviki nahajali. S tem so dobili
natančne podatke o gibanju ptic. Ugotovili so, da veliki skoviki
plen najpogosteje lovijo v mejicah in visokodebelnih sadovnjakih.
Negativen vpliv na pojavljanje vrste imajo njivske površine neglede
na vrsto posevka. Katarina Denac, varstvena ornitologinja in vodja
projekta pri DOPPS je pojasnila: »Varstveni ukrepi za velikega
skovika so ohranjanje obstoječih mejic in njihovo povečanje,
ohranjanje, obnova in pomlajevanje visokodebelnih sadovnjakov ter
ohranjanje ekstenzivnih travnikov«.
Digitalizirana baza osnova za prihodnje
načrte rabe travnikov
Za preverjanje učinkovitosti
varstvenih ukrepov na travniških površinah so člani projektne
ekipe Fakultete za naravoslovje in matematiko pripravili metodologijo
kvantitativne kategorizacije travnikov, izvedli kategorizacijo
habitatnih tipov na terenu ter izdelali digitalizirano bazo o
značilnostih travniških parcel ekstenzivnih travnikov v neugodnem
stanju ohranjenosti. Po besedah doc. dr. Sonje Škornik bo
digitaliziranana baza osnova za pripravo načrta ustrezne rabe teh
travniških parcel v prihodnje, ki bo omogočila obnovo in ohranitev
ugodnega stanja ohranjenosti ter omogoča spremljanje vplivov rabe na
stanje habitatnih tipov travnikov.
Vir: http://travniki.park-goricko.info
Foto Košnja: http://travniki.park-goricko.info
