Prihodnost avtomobilov – popolnoma samodejna vožnja in povečana varnost

Razvoj avtomobilske tehnologije gre vedno bolj v smer samovozečih vozil, ki bodo popolnoma spremenila prometno dinamiko. Avtonomnih vozil na cestah v kratkem še ne gre pričakovati, bo pa njihova postopna vpeljava močno izboljšala prometno varnost.

Od revolucije do evolucije

Pred nekaj leti se je zdelo, da bodo samovozeča vozila z velikimi koraki vstopila v prometni vsakdanjik, vendar nedavni podatki kažejo na počasen, a vztrajen razvoj. Za razliko od drugih tehnoloških novotarij, se avtonomna vožnja ne bo pojavila na trgu tako nenadoma. Pomoč pri vožnji v obliki asistence že ponuja veliko proizvajalcev, ta sistem pa se bo sčasoma in postopoma nadgrajeval do popolnoma samovozečih avtomobilov. Sistem avtonomne vožnje ima trenutno največ težav v snežnih razmerah, pri spremenjeni prometni signalizaciji in pri usmerjanju prometa s strani policista. Gre predvsem za tehnične težave, zato se zdi, da bodo omenjeni izzivi hitro premagani.

V ospredju je varnost

Avtonomni avtomobili ne delajo napak, se ne utrudijo in vedno delujejo optimalno. Podatki Googla kažejo, da njihovi avtomobili, ki so bili vpleteni v nesrečo, niso bili povzročitelji, krivda za nesreče je izključno na človeški strani. Med leti 2012 in 2015 so njihovi avtomobili prevozili 1,9 milijona kilometrov, pri čemer je prišlo do 11 nesreč, vendar je za nesrečo vedno bil kriv voznik drugega avtomobila. Avtonomni avtomobili tako niso imuni na prometne nesreče, vendar defenzivna vožnja varnost močno povečuje. Trenutna defenzivnost in strogo upoštevanje predpisov sicer še ni prednost, saj je pasivna vožnja v primerjavi z realnimi pogoji lahko celo nevarna. Navkljub temu pa lahko tehnologija že danes predvideva nesreče in omili posledice.

Poleg varnosti avtonomna vozila izjemno povečujejo pretočnost prometa in s tem zmanjšujejo prometne zastoje. Učinkovito komuniciranje med vozili bi vodilo do odprave semaforiziranih križišč, saj bi vozila na podlagi podatkov našla najustreznejši kompromis.

Etične dileme

Poleg tehnološkega razvoja se pojavljajo vprašanja, kaj se bo zgodilo, ko bo prišlo do nesreče s smrtnim izidom? Avtonomna vozila delujejo na osnovi algoritmov, ki preračunavajo vhodne podatke. Kako naj torej reagira vozilo, ko nenadzorovano drsi proti skupini peščev? Ali naj žrtvuje pešce in zaščiti voznika ali obratno? Raziskovalna etika je trenutno v fazi testiranja, sistemi različnih proizvajalcev pa ponujajo različne rešitve.

Sočasno se zastavlja vprašanje, ali lahko vnaprej programiranim kompleksnim računalnikom v celoti zaupamo? Kdo bo prevzel krivdo v primeru okvare sistema? Podobno velja za letalski promet, ki je sicer statistično gledano najvarnejša oblika transporta, vendar se potnikom pogosto porajajo vprašanja o varnosti, posebej zato, ker nimajo nadzora nad dogajanjem. Tu je še ranljivost sistemov, ki so povezani z notranjim omrežjem in izpostavljeni hekerskim napadom.

Prihodnost je (skoraj) že tukaj

Globalna konkurenca je na tem področju izjemno močna. Samovozeče avtomobile že razvijajo pri Googlu, Applu, Hondi, Uberju, Tesli, Volkswagnu in Mercedes-Benzu, če omenimo le najvplivnejše. Tudi Ford tehnologijo prihodnosti že testira – v umetnem mestu. Ameriški velikan je nedavno investiral milijardo ameriških dolarjev v nakup podjetja Argo AI, ki bo razvijalo samovozeči avtomobil, ki lahko vozi v skoraj vseh pogojih.

Uvedba avtonomnih vozil bo zagotovo pretresla ne le avtomobilsko industrijo, temveč širše. Cestni transport bo doživel občutne prihranke pri stroških dela, spremenilo se bo zavarovanje avtomobilov, zdravstveni sektor pa bo imel manj poškodovanih v prometnih nesrečah. Sočasno si želijo vzpostaviti tudi tako imenovani car sharing. Gre za idejo, pri kateri ni nujno, da bi vsaka družina imela svoj avtomobil, temveč bi prevoz preprosto naročila in tako začasno uporabljala avtomobil od nekoga drugega.

Avtomobilska industrija se je tako znašla pred velikimi spremembami, ki bodo spremenile tudi razmerja moči največjih proizvajalcev.

Kristijan Horvat