Laboratorij Crowther ETH v Zurichu je objavil študijo v reviji Science, ki kaže, da bi bilo pogozdovanje najučinkovitejša metoda za boj proti podnebnim spremembam. Zdaj je znano, kje in koliko dreves bi bilo treba zasaditi, da bi ustavili podnebno krizo.
Laboratorij Crowther ETH v Zurichu raziskuje naravovarstvene rešitve za podnebne spremembe. V svoji zadnji raziskavi so raziskovalci prvič pokazali, kje na svetu lahko rastejo nova drevesa in koliko ogljika bi shranili. Vodja študije v laboratoriju Crowther Jean-François Bastin pojasnjuje: »Pri izračunih je bil za nas še posebej pomemben en vidik: mesta ali kmetijska območja smo izključili iz celotnega potenciala obnove, saj so ta območja potrebna za človeško življenje.«
Drevesa bi lahko shranila dve tretjini ogljika
Raziskovalci so izračunali, da bi lahko v trenutnih podnebnih razmerah na Zemlji imeli 4,4 milijarde hektarjev neprekinjenega drevesnega pokrova. To je 1,6 milijarde več, kot trenutnih 2,8 milijarde hektarjev. Od teh 1,6 milijarde hektarjev 0,9 milijarde hektarjev izpolnjuje merilo, da jih ljudje ne uporabljajo. To pomeni, da je trenutno na voljo območje velikosti ZDA za pogozdovanje.
Ko bodo drevesa dosegla svoj največji potencial, bi lahko ti novi gozdovi shranili 205 milijard ton ogljika: približno dve tretjini od 300 milijard ton ogljika, ki se je od industrijske revolucije sprostil v ozračje.
Ukrepati je treba hitro
Po besedah prof. Thomasa Crowtherja, soavtorja študije in ustanovitelja laboratorija Crowther ETH v Zurichu: »Naša študija jasno kaže, da je obnova gozdov najboljša rešitev za podnebne spremembe, ki je danes na voljo. Vendar moramo ukrepati hitro, saj bodo novi gozdovi potrebovali desetletja, da bodo dosegli svoj polni potencial kot vir shranjevanja naravnega ogljika.«
Kje bi lahko pogozdovali?
Študija tudi kaže, kateri deli sveta so najbolj primerni za pogozdovanje.
Največji potencial je le v šestih državah:
- Rusija (151 milijonov hektarjev);
- ZDA (103 milijone hektarjev);
- Kanada (78,4 milijona hektarjev);
- Avstralija (58 milijonov hektarjev);
- Brazilija (49,7 milijona hektarjev) in
- Kitajska (40,2 milijona hektarjev).
Vir: Good News Network
