Ko kupimo plastenko (vode) in jo nato odvržemo v zaboj za plastično embalažo, nas lahko hitro spreleti občutek, da smo storili nekaj dobrega in ravnali tudi odgovorno do narave. A ta občutek je varljiv, saj smo pri pitju zaužili še nekaj delcev, ki se prenašajo iz plastike v tekočino, z odložitvijo plastenke v smeti pa se (vedno bolj pereča) zgodba še ni končala. Kar 450 let namreč traja, da se plastenka razgradi. In iz dneva v dan se bolj utapljamo v poplavi plastične embalaže, ki zastruplja oceane, živali in ljudi.
Že se pojavljajo pobude, ki imajo moč spremeniti svet – s povečanjem deleža recikliranja plastenk :
V Rimu s plastenkami lahko plačamo tramvaj
V Rimu izvajajo projekt »Ricicli + Viaggi« (Recikliraj + Potuj), ki potnikom omogoča, da na postajo podzemne železnice prinesejo plastične plastenke, ki se pretvorijo v digitalne kredite za potniški prevoz. Rimljan v povprečju plača 597 evrov letno za zbiranje odpadkov, kar je največ v celotni Italiji. Ena plastenka je vredna približno pet centov, tako da za eno vozovnico v vrednosti 1,50 evra potrebujemo cca. 30 plastenk. Iniciativo trenutno izvajajo na treh metro postajah.
Peking tudi omogoča brezplačno vožnjo
Tudi v Pekingu se ljudje poslužujejo avtomatov, ki z vračilom plastenk omogočajo brezplačno vožnjo.
V Švici lahko s plastiko kupimo hrano
V Švici trije mladi aktivisti vodijo projekt »Buy food with plastic« (Kupi hrano s plastiko). Prakso izvajajo tudi po revnih državah in to izgleda tako, da domačin en obrok s pijačo lahko plača z 10 plastenkami. Kdor ni domačin, plača s 5 plastenkami in 5 dolarji, ki se investirajo v organizacijo naslednjega takega dogodka.
Odpadkov je veliko, koš za plastično embalažo se doma napolni najhitreje. Kje začeti? Pri svojih nakupovalnih izbirah in življenjskih navadah.
