Kljub trem vseslovenskim akcijam Očistimo Slovenijo in lokalnim čistilnim akcijam v naravi ostaja še več tisoč divjih odlagališč, na vsakem drugem odlagališču pa naletimo na gradbene odpadke. Strokovni dogodek v organizaciji društva Ekologi brez meja, na katerem so se zbrali strokovnjaki z različnih področij, je bil zato usmerjen v osvetljevanje te sicer nepopularne problematike in iskanje rešitev na primeru dobrih praks, ki v Sloveniji že obstajajo.
Tako kot sodelujoči v raziskavi Ekologov brez meja, so se tudi prisotni strinjali, da je odlaganje gradbenih odpadkov v naravo problem in nedopustno, sploh z ozirom na to, da so novi gradbeni proizvodi iz recikliranih materialov včasih celo boljši od konvencionalnih, kot je izpostavil dr. Primož Oprčkal z Zavoda za gradbeništvo. Smotrnost reciklaže in ponovne uporabe gradbenih odpadkov je na praktičnem primeru prikazal direktor Komunale Izola, Denis Bele, kjer so že pred leti vzpostavili Center predelave gradbenih odpadkov. Profitabilna in nadstandardna dejavnost, ki jim je omogočila zdesetkanje divjih odlagališč, pa se sooča z nerazumno težavo, saj reciklati kljub nizki ceni oz. včasih celo brezplačni oddaji ostajajo, kot glavno težavo pa Bele navaja nezadostno izobraženost projektantov in gradbincev za vključevanje teh materialov v vse faze gradnje.
Temeljno okoljsko načelo pravi ‘povzročitelj plača posledice’. V primeru gradbenih odpadkov so to investitorji, a ta zavest še ni dovolj ponotranjena. Po mnenju okoljske pravnice Senke Šifkovič Vrbica iz PIC-a se siva cona skriva v količinah odpadkov pri poročanju, saj do določene meje ravnanje z njimi ni tako strogo regulirano. Zoran Simčič, predsednik sekcije gradbincev pri Obrtno podjetniški zbornici je v navezavi s tem izpostavil problematično zakonodajo, ki dovoljuje delo v lastni režiji. V obeh primerih kršiteljev niti v teoriji, kaj šele v praksi, ne dosegamo. Kar je absurdno, glede na to, da so država in občine največji investitorji pri nas, po drugi strani pa ne zagotavljajo kapacitet za legalno ravnanje, s slabimi kriteriji javnega naročanja silijo v nasprotno in glede na stanje ne morejo služiti kot dober zgled.
Ekologi brez meja so na dogodku predstavili tudi dopolnjeno orodje Ločevalnik odpadkov, ki so ga nadgradili z informacijami o možnostih oddaje (pogoji brezplačnega prevzema, odpiralni časi, naslovi) gradbenih in kosovnih odpadkov za vsako občino posebej. Ekologi so s trenutnimi možnostmi za legalno ravnanje z odpadki občanov zadovoljni, zelo razočarani pa so nad dostopnostjo informacij. Za zbiranje 10.000 podatkov so tako potrebovali precej časa in nebroj (ponovnih) klicev na komunalna podjetja in zbirne centre.
Posameznikom dostopne možnosti ravnanja z gradbenimi in kosovnimi odpadki so orisali predstavniki komunalnih podjetij, ki večje uspehe in prihranke dosegajo s sistemom naročila odvozov v nasprotju z zbiralnimi akcijami, več govorcev pa je izpostavilo potrebo po nenehnem informiranju, izobraževanju in ozaveščanju.
Učinkovito zasnovo krovnega sistema ravnanja z gradbenimi odpadki onemogoča porazno stanje na področju podatkov. Različne informacije glede količin, neskladnost z dovoljenji in neučinkovit nadzor so bili večkrat omenjeni kot pomembne ovire. Na Ministrstvu za okolje in prostor prepoznavajo težave nove gradbene zakonodaje, nadzora in nezadostnega sodelovanja z drugimi ministrstvi in upravnimi enotami, kar bodo delno reševali v prihodnjem letu.
Ločevalnik odpravlja izgovor posameznikov, da je oddaja gradbenih in kosovnih odpadkov v zbirne centre nedostopna in draga. Dogodek je bil sicer organiziran v sklopu svetovne akcije Očistimo svet 2019, ki se bo v soboto odvila po vsem svetu, tudi v Sloveniji.
Vir: EBM
