Ogled gozdnih rezervatov za uvrstitev na UNESCO Seznam svetovne dediščine
<![CDATA[V Sloveniji se je v začetku meseca mudil David Mihalic, strokovnjak Svetovne zveze za varstvo narave. Zveza nudi tehnično pomoč pri oceni kandidatur za uvrstitev na UNESCO Seznam svetovne naravne dediščine. Glavni namen obiska, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, je bil ogled gozdnega rezervata Snežnik-Ždrocle in gozdnega rezervata Pragozd Krokar.
Predstavnika Zavoda za gozdove Slovenije sta Mihalicu predstavila sistem gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji ter skrb za gozdne rezervate. Ministrstvo pa mu je predstavilo sistem varstva narave v Sloveniji, ki se navezuje na gozdne rezervate, zlasti omrežja Natura 2000. Oba rezervata si je tudi ogledal.
Mihalic se je srečal tudi s predstavniki ključnih organizacij za območje gozdnega rezervata Snežnik-Ždrocle, kot so predstavniki občin, regionalne razvojne agencije, Zavoda RS za varstvo narave, Regijskega parka Škocjanske jame, Slovenskih državnih gozdov d.o.o., lokalnih ponudnikov turističnih storitev ter zaposlenih z različnih področij dela Zavoda za gozdove Slovenije.
MOP upa na uspešno pridobite statusa svetovne naravne dediščine za gozdna rezervata
Srečanja se je udeležila tudi Marjutka Hafner, direktorica Urada za UNESCO v Sloveniji. Po kratki predstavitvi kandidature, v kateri sodeluje 10 držav in predstavlja razširitev obstoječih vpisov Ukrajine, Slovaške in Nemčije, je David Mihalic pojasnil vlogo IUCN in svojo vlogo pri oceni kandidature.
Kot glavne kriterije za oceno kandidature je izpostavil prvinskost gozdov, v katerih v preteklosti ni bilo sečnje, ledenodobna zatočišča, iz katerih se je bukev razširila po Evropi ter območja kot demonstracijske primere dominantnosti te drevesne vrste. Mihalic je pojasnil, da podelitev statusa svetovne dediščine pomeni nadaljevanje dobrega dela iz preteklosti. Slovenija je pri tem povsem samostojna, v primeru uspešne kandidature pa prevzame odgovornost za nadaljnje ohranjanje območja svetovne dediščine.
IUCN, skupina za svetovno naravno dediščino, bo predvidoma decembra letos obravnavala poročila strokovnjakov z obiska vseh 10 držav iz skupne kandidature. Odbor bo odločitev sprejel predvidoma poleti 2017.
MOP, skupaj z drugimi organizacijami, vključenimi v postopek kandidature, upa na uspešno pridobitev statusa svetovne naravne dediščine za oba gozdna rezervata in s tem priznanja Sloveniji za dosedanje dobro delo na področju ohranjanja prvinskih gozdov ter spodbudo za aktivno skrb za ta območja tudi v prihodnje.
Vir: MOP]]>
