Oddana pritožba pri OECD zaradi frackinga v Sloveniji
17 organizacij civilne družbe in civilnih iniciativ je 12. novembra 2019 vložilo pritožbo pri slovenski in britanski nacionalni kontaktni točki OECD zaradi kršitve odgovornega poslovnega vedenja glede dejavnosti frackinga podjetja Ascent Resources v Sloveniji. Civilna družba od podjetja zahteva, da svoje dejavnosti v Sloveniji izvaja v celoti v skladu s smernicami OECD za odgovorno poslovno vedenje večnacionalnih družb.
Leta 2011 smo v Sloveniji dobili poskusno stimulacijo vrtin s frackingom navkljub nevarnim vplivom, ki jih ima na zdravje ljudi in okolje. Zdaj želi Ascent Resources to dejavnost razširiti. Civilna družba že dolgo opozarja na možne nevarne posledice frackinga, investitor Ascent Resources in z njim povezana podjetja pa se na to ne ozirajo. Zato se je 17 organizacij in iniciativ odločilo za vložitev pritožbe pri nacionalni kontaktni točki Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je pristojna za vodenje postopkov na podlagi prejetih pritožb domnevnih kršitev Smernic OECD za večnacionalne družbe.
Zahteve so jasne
»S pritožbo od Ascent Resources zahtevamo, da svoje dejavnosti v Sloveniji izvaja v celoti v skladu s smernicami OECD. Glede na težo kršitev smernic, predvsem glede možnih škodljivih vplivov na zdravje in okolje zaradi frackinga, menimo, da se upoštevanje smernic OECD lahko zagotovi le tako, da podjetje preneha izvajati dejavnosti hidravličnega lomljenja v Sloveniji,« zahteve podpisnikov pritožbe pojasnjuje Lidija Živčič iz Focusa.
Hidravlični lom v nekaterih državah že prepovedan
Dejavnosti hidravličnega lomljenja lahko močno negativno vplivajo na lokalno okolje in zdravje ljudi ter prispevajo k podnebnim spremembam. Ascent Resources ni sprejel ustreznih ukrepov za preučitev in reševanje morebitnih vplivov na okolje, kot so onesnaženje (pitne) vode, onesnaževanje zraka, škodljivi vplivi na pokrajino in ekosisteme (zlasti na bližnjih območjih Natura 2000 in biosfere Mura), ustvarjanje nevarnih odpadkov ter povečanje tveganja potresov in povečane radioaktivnosti.
Barbara Kvac iz Focusa pojasnjuje: »Vplivi hidravličnega loma se štejejo za zelo nevarne okolju in zdravju ljudi, da so nekatere države v celoti prepovedale to dejavnost, npr. Irska, Francija in Bolgarija, medtem ko imajo številne države začasne prepovedi hidravličnega lomljenja ali moratorije, kot npr. Velika Britanija ali Nemčija.«
Pritiskov deležno tudi Ministrstvo za okolje in prostor
Smernice OECD od večnacionalnih družb zahtevajo, da se vzdržijo kakršnega koli neprimernega vključevanja v lokalne politične dejavnosti. Ascent Resources je z organiziranjem aktivne lobistične kampanje z namenom pritiska na Ministrstvo za okolje in prostor, da brez potrebnih strokovnih presoj zaključi postopke za izdajo dovoljenj, to zahtevo grobo kršil. Družba in njeni posredniki so izvajali pritisk na ARSO, kar je vodilo k odstopu direktorja in kriminalistični preiskavi. Pojavljajo se celo sumi, tako podpisniki, da družba stoji za odstopom takratnega ministra za okolje in prostor, Jureta Lebna, ki se je zoperstavil pritiskom britanskih investitorjev.
Podpisniki pritožbe pričakujejo, da bo OECD prepoznal težo kršitev in od podjetja zahteval strogo spoštovanje smernic, četudi bi to za Ascent Resources pomenilo, da mora prenehati s frackingom v Sloveniji.
Vir: Focus, društvo za sonaraven razvoj
