Mesna in mlečna industrija imata velik vpliv na zviševanje emisij toplogrednih plinov

Inštitut za kmetijstvo in trgovsko politiko (IATP) in GRAIN v najnovejšem poročilu, izdanem julija letos, z naslovom Emissions impossible: How big meat and dairy are heating up the planet  predstavljata prispevek mesne in mlečne industrija h globalnemu segrevanju ozračja. V poročilo je bilo zajetih 35 največjih podjetij mesne in mlečne industrije.

Živinoreja se je že pred dobrimi desetimi leti, v prvem poročilu o antropogenih emisijah toplogrednih plinov Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), uvrstila pred emisije celotnega transportnega sektorja. Kljub ugotovitvam se največja podjetja mesne in mlečne industrije še naprej zavzemajo za čim višjo stopnjo rasti porabe njihovih proizvodov.

So cilji Pariškega sporazuma za toplogredne pline sploh dosegljivi?

Za dosego cilja iz Pariškega sporazuma moramo do leta 2050 skupne svetovne emisije toplogrednih plinov iz 51 giga ton zmanjšati na 13 giga ton. A cilji iz omenjenega sporazuma bodo nedosegljivi, če se bo proizvodnja mesa in mlečnih izdelkov povečevala z enako hitrostjo kot danes, saj bo živinoreja leta 2050 predstavljala kar 80 % dovoljenih količin emisij.

Največji onesnaževalci so izvozniki

Velika podjetja mesne in mlečne industrije se uspešno izogibajo javnemu nadzoru nad njihovim prispevkom k podnebnim spremembam. K temu pomembno prispeva pomanjkanje informacij o njihovi količini emisij toplogrednih plinov in slaba splošna ozaveščenost o vplivih živinoreje na okolje.

Iz poročila je razvidno, da so glavni onesnaževalci države in regije, ki meso, mleko in mlečne izdelke v veliki meri izvažajo. Med te spadajo Združene države Amerike in Kanada, Evropska unija, Brazilija in Argentina ter Avstralija in Nova Zelandija. Tem državam oziroma regijam je skupno, da imajo presežek proizvodnje in porabe mesa, mleka in mlečnih izdelkov na prebivalca. Te države predstavljajo kar 43 % skupnih svetovnih emisij živinoreje, čeprav v njih živi le 15 % svetovnega prebivalstva.

Kaj lahko storimo?

Za izpolnitev ciljev, sklenjenih v Pariškem sporazumu, moramo občutno zmanjšati proizvodnjo mesa, mleka in mlečnih izdelkov v državah, kjer je mogoče zaznati tako presežno proizvodnjo kot visoko stopnjo čezmerno porabe le-teh, hkrati pa podpirati prehod na agroekologijo.

Vir: Focus, društvo za trajnosten razvoj