Maj je v Ljubljani mesec čebel!
Mesec maj je posvečen čebelam, saj 20. maja obeležujemo svetovni dan čebel. “V Ljubljani si že nekaj let intenzivno prizadevamo ustvariti ugodne razmere za čebele in druge opraševalce, saj s tem dodatno prispevamo k ohranjanju biotske raznovrstnosti v mestu in tudi tako skrbimo za naše okolje,” so sporočili z Mestne občine Ljubljana.
Na območju Ljubljane deluje kar 350 čebelarjev, ki gospodarijo z več kot 4. 500 čebeljimi družinami. Večina čebelari na podeželju, ki predstavlja kar dve tretjini vsega območja Mestne občine Ljubljana. Vedno več pa je tudi takih, ki se odločajo za t.i. urbano čebelarjenje.
Leta 2015 so v Ljubljani zasnovali Čebeljo pot, gibanje, ki danes združuje že 35 partnerjev, od izobraževalnih in kulturnih institucij, institucij povezanih z zdravjem do gospodarskih institucij ter čebelarjev in čebelarskih društev.
Tradicija čebelarjenja v Ljubljani
Tradicija čebelarjenja v Ljubljani in njeni okolici sega že v čas prvih prazgodovinskih naselbin. Ime vasi Medno je celo izpeljanka iz besede medovit. Čebelo in panj najdemo na najstarejšem mestnem izvesku Mestne hranilnice na Čopovi ulici. Plečnik in številne meščanske družine so imeli na svojih vrtovih čebelnjake.
“Na območju Mestne občine Ljubljana deluje kar 3 % vseh slovenskih čebelarjev, ki imajo več kot 4.500 panjev. Povezani so v štirih čebelarskih društvih (Barje, Ljubljana Moste-Polje, Tacen in Ljubljana Center). Danes v Ljubljani spremljamo tudi razcvet urbanega čebelarjenja s pionirjem na tem področju – Cankarjevim domom, na čelu. Med, pridelan na območju Mestne občine Ljubljane, je izredno kakovosten. Poleg čebelarjev za čebele skrbi tudi Mestna občina Ljubljana, tako da na javnih površinah sadi trajnice z mnogo medovitimi rastlinami,” povedo v MO Ljubljana.
V okviru Dneva čebelarskega turizma so prejeli priznanje čebelam najprijaznejša občina v letu 2017.
Gozdno čebelarjenje že v davnih časih
“Začetki čebelarjenja na obrobju današnje Mestne občine Ljubljana segajo najverjetneje že v čas prvih poselitev tega prostora. Najstarejša naselja, gradišča iz bronaste dobe, najdemo na vzhodnem delu današnje Mestne občine Ljubljana že na hribu Zid, na Jančah, na Kaplovem hribu, na Molniku, pri Zagradišču …” razlagajo na MOL. Na podlagi ostankov sklepajo, da sta bila dobro razvita tako živinoreja kot poljedelstvo, najdeni ostanki opreme pa kažejo, da je bilo razvito tudi čebelarjenje.
“V gozdovih so obešali daljša votla debla, v katera so naselili čebelji roj. Zanimivo je, da je bil tak način čebelarjenja poznan na območju Podlipoglava, Brezij in Besnice vse do II. svetovne vojne. Čebelarstvo je bilo za Ljubljano velikega pomena, o njem pa poročajo različni arhivski viri,” še dodajo.
Preberite tudi: So čebele v mestu bolj zdrave kot čebele na podeželju?
Vir: MOL
