Embalažna kriza pri nas traja že desetletje
Društvo Ekologi brez meja je opravilo raziskavo o vrstah plastične embalaže in stopnjah recikliranja, da osvetlijo trenutni položaj in pripomorejo k reformi sistema ravnanja z odpadno embalažo.
V Sloveniji se že celo desetletje deležniki na področju ravnanja z odpadno embalažo soočajo z različnimi sistemskimi težavami. Količine odpadne embalaže raste, delež kakovostne plastike pada, redno prihaja do težav pri prevzemanju, stopnja recikliranja je nizka, ponovna raba še redkejša, snovi redko zakrožijo večkrat in tako naprej. Med izvajanjem raziskave je stara embalažna kriza dosegla svoj višek, kar je le potrdilo pomembnost ukrepanja, po drugi strani pa tudi močno zaznamovala rezultate.
Raziskava zasnovana v dveh delih
Prvi sklop je vseboval podrobno anketo, drugi pa intervjuje. Anketo je društvo naslovilo na komunalna podjetja, družbe za ravnanje z odpadno plastično embalažo, predelovalce in vse druge, ki kakorkoli sodelujejo na področju ravnanja z odpadno (plastično) embalažo. Želeli so pridobiti informacije o dejanskem ravnanju z odpadno embalažo v Sloveniji. Za intervjuje so si izbrali tiste ljudi, za katere so menili, da bodo s svojim mnenjem največ prispevali k zbranim podatkom ankete. Za vsakega so zasnovali vprašanja glede na področje, iz katerega prihaja in informacije, ki so jih zbrali s pomočjo anket.
Rezultati pokazali ambiciozen odziv
Anketiranci so najbolj podprli predlog prepovedi proizvodnje nereciklabilne embalaže, omejevanje prodaje izdelkov za enkratno uporabo, omejitev vsebnosti nevarnih snovi v embalaži, spodbujanje proizvodnje in uporabe embalaže za večkratno uporabo ter ozaveščanje o pomenu pravilnega ločenega zbiranja in ponovni uporabi. Kar se tiče vseprisotnih skrbi glede kakovosti podatkov o odpadkih se tudi obetajo spremembe.
Naslednji korak je na strani države
Med projektom smo v Sloveniji dobili interventni zakon in predlog sprememb krovne uredbe in zakona s precej ukrepi, ki so jih našteli tudi sodelujoči v raziskavi. Manjkajo sicer najbolj ambiciozni predlogi iz ankete (mdr. prepovedi prodaje), vseeno pa je bil predvsem predlog novega Zakona o varstvu okolja za naše razmere ambiciozen in odločen pri reformi razširjene odgovornosti. Proces še ni zaključen, nam pa osnovno reformo narekuje nova evropska zakonodaja, tako da bo morala glavnina rešitev ostati.
6. Konferenca REC2019 – Ravnanje z odpadki na razpotju
“Ravnanje z odpadki postaja vedno zahtevnejše in dražje. Ob vseh nagrmadenih in v preteklosti zanemarjenih problemih ter ob trenutni eskalaciji le-teh, se zdi, da je skrajni čas, da se izpeljejo nujne spremembe zakonskih podlag na področju okoljevarstva. Upajmo, da bo pri tem poudarek na celovitosti, preglednosti, enostavnosti in pragmatičnosti ter s poudarkom na obvladovanju stroškov, ki jih ravnanje z odpadki povzroča povzročiteljem. Torej s posluhom za gospodarstvo,” pravijo na GZS, ki 17. in 18. oktobra organizira konferenco na to temo. Na konferenci bodo razpravljali o vplivih in posledicah nove zakonodaje na sektor ravnanja z odpadki in celotno gospodarstvo.
Vir: EBM, MOP, GZS
