‘Bullet journal’ – rokovnik, dnevnik ali seznam opravil?
Ste že zasledili kje izraz ‘bullet journal’? Veste, kaj je to ali morda, kako se ga uporablja?
‘Bullet journal’ je razvil ameriški oblikovalec Ryder Caroll in bi ga v slovenščino morda lahko prevedli kot dnevnik seznamov. Gre za beležnico, ki bi jo lahko opisali kot nekaj med seznamom, rokovnikom in dnevnikom, s katerim lahko sledite svojim opravkom, si postavite cilje in uredite načrte za cel teden, mesec in leto. ‘Bullet’ dnevnik je torej za vse tiste, ki so radi organizirani in imajo preveč seznamov in opravil, da bi si jih zapomnili, oz. jih hitro pozabijo.
Dnevnik vsebuje kazalo, dnevne opravke, mesečni koledar in pregled dogodkov, aktivnosti in ciljev čez celo leto. Glavna ideja ‘bullet’ dnevnika je, da si zapiske zapišete hitro; kot alineje namesto dolgih stavkov. Spletna stran Bullet Journal to imenuje ‘hitro beleženje’, ki pa se sliši veliko bolj zapleteno, kot je v resnici. Gre le za kratke zapiske in nato označevanje s preprostimi simboli, s katerimi jih enostavno kategoriziramo in lažje spremljamo.
Skrivnost ‘bullet’ dnevnika
Dnevnik je sestavljen iz štirih delov: tematike oz. naslova, številke strani, kratkih stavkov in alinej. Potem, ko si izberemo svoj dnevnik – črtni, brezčrtni ali katerikoli drugi, lahko začnemo.
Prvi korak je dodajanje naslova v zgornji zunanji kot strani in številke strani v spodnji kot. V navado nam mora priti, da sta to prvi dve stvari, ki jih storimo, ko odpremo dnevnik. Torej, naslov in številka strani.
Zatem se lahko začne naše beleženje. Dnevnik naše vpise deli v tri kategorije: naloge, dogodke in opombe. Vse naloge in opravila so v dnevniku označena z preprosto piko „•“. Pod to štejemo stvari, ki jih moramo opraviti (npr. kupi mleko, plačaj položnice, pokliči babico ipd.). Ker nam včasih ne uspe opraviti vsega, pa se ti zapisi nato naknadno lahko označujejo še s tremi različnimi oznakami:
X = naloga opravljena
> = opravilo prestavljeno
< = opravilo načrtovano enkrat v prihodnosti
Dogodki so v našem dnevniku zabeleženi z oznako „o“. Preprosti pomišljaj „-“ pa označuje naše opombe, pojasnila ali zapiske, ki jih ne želimo pozabiti.
Označevalci so simboli, ki dajejo našim alinejam še dodaten kontekst. Zvezdico „*“ uporabljamo pred alinejami, ki so bolj pomembne, s klicajem „!“ označujemo svoje misli in opombe, ki jih želimo še posebno poudariti, z očesom pa si označimo stvari, ki potrebujejo še nadaljnje raziskovanje.
Pomembni del našega dnevnika so tudi njegovi moduli, ki jih lahko prilagajamo svojim potrebam. Oglejmo si štiri različne module: kazalo, letni zapisnik, mesečni zapisnik in dnevni zapisnik.
Prvih nekaj strani našega dnevnika vsebuje kazalo. Na kazalo sproti dodajamo svoje teme in njihove številke strani. Tako lahko hitro najdemo stvari, ki nas zanimajo.
V letni zapisnik si zapišemo stvari, ki jih nameravamo načrtovati mesece vnaprej.
Mesečni zapisnik nam pomaga organizirati naš mesec. Sestavljen je iz koledarja in seznama opravil. Ta stran je namenjena hitremu pregledu pomembnejših mesečnih dogodkov na levi strani, na desno stran pa si zapišemo opravila, ki jih prejšnji mesec nismo opravili in smo jih prestavili (opravila označena s simbolom >).
Dnevni zapisnik je namenjen vsakodnevni uporabi in ga ustvarjamo vsak dan sproti. Na vrhu strani zabeležimo datum in nato pod alinejami zapisujemo svoje opombe, opravila in dogodke, kot smo se naučili na začetku.
Temelj našega ‘bullet’ dnevnika je pravzaprav selitev opravil, ki jih nismo naredili. Ogledamo si naš pretekli mesec in svoje neopravljene naloge (označene s simbolom >). So še vedno pomembne?
Če je naš odgovor da, jih prenesemo v seznam naslednjega meseca, če pa je odgovor ne, jih enostavno prečrtamo. Morda se vse skupaj zdi malo zapleteno, a v resnici ni. Ko enkrat osvojimo ta sistem, je vodenje našega dnevnika preprosto opravilo, ki ga opravimo mimogrede, a nam precej pomaga pri organizaciji. Namen takšnega dnevnika je, da v ospredje postavi stvari, ki so resnično pomembne in vredne truda. Z njim se zavemo naših vzorcev in navad in se naučimo ločiti pomembnejše stvari od manj pomembnih. Po svojih željah lahko vanj rišemo in pišemo s svinčniki, barvicami, flomastri ali s čim drugim. Okrasimo ga lahko prav po svojih željah. Kar začnemo?
D.K.
