Občina Žirovnica, ki premore le nekaj več kot 4.300 prebivalcev, se lahko pohvali z izjemno bogato kulturno in naravno dediščino. Od tukaj izhajajo osebnosti, kot so Prešeren, Čop in Finžgar, lega tik pod vznožjem Stola, najvišjega vrha Karavank, pa nam ponuja veliko možnosti za rekreacijo in pohodništvo.
V dolini Završnice
Dolina Završnice je prepredena s številnimi sprehajalnimi, kolesarskimi in pohodniškimi potmi. Predstavlja izhodišče za vzpon na 2236 metrov visok Stol in številke planinske postojanke, kot so Valvasorjev dom, Prešernova koča na vrhu Stola ali Planinski dom na Zelenici. Za pohodnike je najbolj privlačno območje Peči, kjer se lahko prepustimo pogledom na Julijce, Jelovico, Pokljuko in Potoško planino. Od Valvasorjeva doma vodi pot do Ajdne, osamelega kamnitega vrha pod Stolom. Dolino Završnice domačini imenujejo kar Zavrh, kar gre pripisati osojni legi.
Prva javna hidroelektrarna v Sloveniji
Završniško jezero, imenovano tudi Završnica, je umetno akumulacijsko jezero, ki ga napaja potok Završnica, ki priteče izpod Stola. Jezero je bilo urejeno leta 1915 za potrebe hidroelektrarne Završnica, ki je bila tudi prva javna hidroelektrarna na območju Slovenije. Zgradil jo je kranjski deželni odbor z namenom elektrificiranja dežele Kranjske. Danes sicer deluje le v primeru pomanjkanja električne energije, pri jezu pa so vidni tudi ostanki nekdanjega plavža. Okolica jezera je prehodna, naselje Žirovnica pa je oddaljeno le nekaj sto metrov.
Izjemna kulturna dediščina
Okolica Žirovnice je polna slovenske kulturne dediščine. Naselje južno od Žirovnice, Vrba, je najbolj znano kot rojstni kraj pesnika Franceta Prešerna. Hiša, v kateri se je Prešeren leta 1800 rodil, je odprta za javnost kot muzej. V njej najdete pohištvo in opremo iz tistega časa, vključno s črno kuhinjo, v nekdanji žitnici pa je urejena stalna razstava o življenju in delu pesnika.
V naselju Doslovče najdemo rojstno hišo pisatelja Frana Saleškega Finžgarja, ki se je tukaj rodil leta 1871. Domačija, po domače poimenovana pri Dolencu, skupaj s kozolcem in skednjem predstavlja muzej na prostem. V kletnih prostorih je urejena razstava o delu pisatelja.
Stari vaški del Žirovnice ponuja tudi rojstno hišo Matije Čopa, prvega slovenskega jezikoslovca in literarnega zgodovinarja. Hiša je preurejena v spominsko sobo Matije Čopa, sicer pa služi kot prireditveni prostor in informacijska točka občine Žirovnica.
Številne rojstne hiše in arheološka najdišča se dopolnjujejo s kapelicami, spominskim obeležjem 28. talcem v Mostah in Plečnikovim spomenikom pod cerkvijo na Breznici. Gre za spomenik žrtvam 1. svetovne vojne, delo Jožeta Plečnika in Borisa Kalina.
Na Breznici se je leta 1734 rodil tudi Anton Janša, prvi slovenski učitelj čebelarstva, »kranjska sivka« pa je prav po njegovi zaslugi zaslovela po vsem svetu. Danes v Breznici najdemo njegovo rojstno hišo in spominski kamen. V Rodinah se je leta 1891 rodi tudi pisatelj Janez Jalen, verjeno najbolj znan po romanu Bobri. Za rojstno hišo in bogato zbirko iz pisateljevega življenja skrbi Janez Mulej, Jalenov nečak, v poletnem času pa gostijo tudi številne gledališke umetnike.
Številna arheološka najdišča
Širše območje je posejano tudi z arheološkimi ostanki. Na Ajdni so odkrili ostanke starokrščanske naselbine iz 5. ali 6. stoletja, med njimi ostanke zgodnjekrščanske cerkve, sezidane v rimskem slogu. V tem času so na Gorenjskem živeli romanizirani staroselci. Zidovi sakralnega objekta so prekriti s streho in dostopni za ogled. V severozahodnem pobočju Gojzdanšnice se nahaja srednjeveški grad, utrjeno jamsko zavetišče, imenovano Turška jama. Jamski grad je služil za skrivanje in obrambo pred Turki. V pobočju Žičice nad Mostami je bilo med 3. in 5. stoletjem svetišče, na kar nakazujejo številni arheološki ostanki.
Kristijan Horvat
