Slovesnost ob 75-letnici Partizanske bolnice Franja

V skriti, težko dostopni soteski Divjega potoka je med 2. svetovno vojno delovala partizanska bolnica Franja. V njenih barakah se je v letu in pol zdravilo skoraj 600 ranjencev. Izjemen simbol človečnosti in enkraten primer zdravljenja ljudi v nenavadnih pogojih že dolgo nosi znak evropske dediščine, zdaj pa čaka na vpis na seznam UNESCO. Do bolnice z rekonstruiranimi bolnišničnimi barakami z medvojno opremo vodi urejena pot po slikoviti soteski.

V prvo leseno barako v okviru bolnice so prve ranjence sprejeli 23. decembra 1943. Danes tu poteka slovesnost ob 75-letnici delovanja.

Franja Bojc Bidovec

Že v času vojne so jo poimenovali po partizanski zdravnici Franji Bojc Bidovec, ki jo je tudi največ časa vodila. V centralnem oddelku Franje, ki ga danes poznamo kot Partizansko bolnico Franja, se je zdravilo 578 težjih ranjencev, v 10 zunanjih oddelkih pa še okoli 300 lažjih. Med ranjenci so bili poleg Slovencev tudi pripadniki narodov iz nekdanjih Jugoslavije in Sovjetske zveze, Italijani, Poljaki, Francozi, dva Avstrijca ter dva Američana.

Partizanska bolnica Franja je po vojni postala simbol partizanskega gibanja in njegove razvejane ter izjemno dobro organizirane zdravstvene dejavnosti.

Kulturni spomenik državnega pomena

Partizanska bolnica Franja je kulturni spomenik državnega pomena, vpisana je na Poskusni seznam svetovne dediščine pri UNESCU. Zaradi svoje simbolne vrednosti in vloge v evropski zgodovini in kulturi je leta 2015 ponovno prejela Znak evropske dediščine. Kot je zapisano v utemeljitvi je Partizanska bolnica Franja enkraten primer zdravstvene oskrbe ljudi v izrednih razmerah in izjemen simbol človečnosti, solidarnosti in tovarištva med domačini, osebjem bolnišnice in ranjenimi vojaki, ki so se borili proti fašizmu in nacizmu med drugo svetovno vojno.

Vir: Mestni muzej Idrija, STO