Po poti Cankarjeve mladosti
“Hodite, kjer je hodil Cankar. Kjer je na svoj prvi šolski dan padel v veliko lužo. Kjer je zapravil groš, zanj pravo bogastvo, za dateljne in ugotovil, da mu sploh niso všeč,” vabijo v Zavodu Ivana Cankarja na Vrhniko.
Cankar svoj rodni kraj opisuje in opeva v svojih številnih delih. Na Vrhniki nanj poleg njegove spominske hišeopominjata še spomenik in pa tematska pot, ki s sedemnajstimi obeležji pripoveduje zgodbo o življenju Ivana Cankarja. Med drugim vodi do »enajste šole pod mostom« in cerkve sv. Trojice, ki ju Cankar večkrat kot tridesetkrat omenja v svojih delih. Pot se konča v Močilniku, ob izvirih reke Ljubljanice.
Pot je polna zanimivih pripovedi tako o Cankarjevih otroških prigodah kot tudi o njegovem kasnejšem življenju, zato priporočamo voden ogled. Vodenje traja tri ure (v to je vključen ogled Cankarjeve spominske hiše), lahko pa se odločite za obisk samo nekaterih lokacij.
Pot se začne v središču Vrhnike, ki jo bogati Cankarjev spomenik, delo kiparja Iva Jurkoviča. Naslednja točka je Enajsta šola pod Mostom, pot nas nato vodi do Ljubljanske ceste 1, kjer je bilo tretje stanovanje Cankarjeve družine. “Ivanu je bilo ob vselitvi pet let. Od tu je hodil v »enajsto šolo« in tudi v 1., 2. in 3. razred osnovne šole,” povedo na Zavodu Ivana Cankarja.
Stari opuščeni konjski hlevi pri gostilni »Mantova«, kjer se naslednjič ustavimo, so bili prvo zatočišče Cankarjevih. Tu je mati rodila desetega otroka, Ivanček pa je željno gledal »mesarjeve klade«. Mimo sodišča in cerkve sv. Lenarta nas pot nato pripelje do Cankarjeve spominske hiše Na klancu št. 1. “Na temelju sedanje hiše je stala
lesena s slamo krita bajtica, v kateri se je 10. maja 1876 rodil Ivan Cankar. Ko mu je bilo tri leta, je hiša pogorela,” povedo na Zavodu.
Pot vseh Cankarjevih domovanj
Po ogledu hiše nadaljujemo pot proti vrhu klanca, kjer se v soncu blešči sv. Trojica – kraljica vrhniška. Pisatelj jo v svojem delu omenja kar osemindvajsetkrat. Naslednji naslov je Stara cesta 11 – peti dom Cankarjeve družine, nato pa še Stara cesta 13, kjer je, kot poasnijo na Zavodu, družino po očetovem odhodu v Srbijo, sprejela babica Marija Pivk.
Pri Brenčiču, Pot k Trojici 2, je bilo četrto stanovanje Cankarjevih. Ivan je imel takra že osem let in je bil ministrant v cerkvi sv. Pavla. Pri Tičku pa je bil zadnji dom Cankarjeve družine. Ivanu je bilo 21 let,
ko se je začasno vrnil z Dunaja. Svoje najlepše črtice je doživel prav tu.
Naslednja točka je Pri lipi 2, kjer je bila trgovina K. Mayerja, v kateri sta konfekcijo prodajala Cankarjev oče in mati. Doživeli so gospodarski propad, ki je bil v veliki meri vzrok za revščino družine. Nato se pot odvije do Voljčeve, kjer je na številki 17 Cankar doživel 18. in 19. rojstni dan in opravil 6. in 7. razred realke, žal pa je na maturi »padel« iz fizike, na številki 25 pa je bil predzadnji dom Cankarjevih, kjer so imeli eno sobo
in skupno kuhinjo s tremi družinami. Dvajsetletnemu Ivanu je uspelo opraviti maturo in se jeseni leta 1896 odpraviti študirat na Dunaj.
Ustavimo se še ob Drči, prijeten sprehod po poti Cankarjeve mladosti pa končamo tam, kjer »izpod silnih sivih skal, temno molčečih, se je izvila zamolklo zelena voda Močilnikova.«
Vir: Zavod Ivana Cankarja
