Naravna kopališča po Sloveniji – III. del

V Sloveniji je uradno 48 naravnih kopališč, od tega 28
celinskih in ogromno neuradnih, kjer ni znana kakovost vode. Kopalna
sezona ob jezerih in rekah se začne 15. junija in traja do konca
avgusta.

Večina kopalnih območij je brez upravljavca – tam se kopamo na
lastno odgovornost, zato se moramo odgovorno obnašati do sebe,
drugih in okolja. Izbrali smo nekaj najlepših slovenskih naravnih
kopališč, ki so bila v preteklih letih tudi uradno primerna za
kopanje. Prejšnja dva petka smo predstavili 6 kopališč, danes še tri, nadaljujemo
pa v julijski številki revije Eko dežela (izid 8.7.).

Šobčev
bajer

Šobčev
bajer je majhno jezero, ki leži v borovem gozdu ob Savi Dolinki, v
neposredni bližini Bleda in Triglavskega narodnega parka, ki vabita
k odkrivanju naravnih in kulturnih znamenitosti Gorenjske. Ob jezeru
je kamp Šobec, katerega ponos so leseni bungalovi, ki zagotavljajo
najvišjo kakovost bivanja. Šobčev bajer je idealen kraj za vse
generacije, gostom
so na voljo naravno kopališče z vodnim parkom, teniška igrišča
in igrišča za odbojko na mivki, minigolf, nogomet in košarka.
Šobec je zaradi svoje lege ob reki Savi pravi raj tudi za ribiče in
kajakaše.

Vodni
park Radlje ob Dravi

Vodni
park predstavlja prvo naravno kopalno jezero v Sloveniji, nahaja se
na zahodni strani mesta Radlje ob Dravi. Bistvo naravnega kopališča
je naravno vzdrževanje ravnovesja v kopalnem jezeru in
vzpostavljanje biološkega samoobrambnega mehanizma. Za čistočo in
kakovost vode skrbi biološka čistilna naprava, zato v vodo ne
dodajajo nobene kemikalije. Ko bo kompleks v celoti dograjen, bo
poleg kopanja v naravnem kopališču, omogočal še kampiranje s
posebnim prostorom za avtodome, bivanje v ‘glamping’ hiškah in
vožnjo z majhnimi čolni in jadrnicami po Dravi.

Kopališče
Star Maln – neuradno kopališče

Star
Maln je območje, ki se nahaja približno 6 km vzhodno od središča
Vrhnike, v dolini potoka Bele. Dostop do kopališča je možen z
avtomobilom, za bolj pohodniško razpoložene pa obstaja tudi pešpot.
Ob koči v Starem Malnu je naravno kopališče, ki je nastalo v
preteklosti z zajezitvijo potoka zaradi mlinarske dejavnosti. Voda je
tudi v vročih poletnih mesecih prijetno sveža. Od Starega Malna se
je možno odpraviti do kraške znamenitosti in naravnega spomenika,
izvira Lintverna, ali pa nadaljevati pot do Planine nad Vrhniko in se
povzpeti na 20 m visok razgledni stolp, s katerega razgled seže vse
od Triglava in Kamniških Alp, do Nanosa in Snežnika.

Barbara
Rudolf