Kostanjevica na Krki

“Tam, kjer se nižinski Krakovski pragozd počasi vzpenja v hribovite, zelene Gorjance, leži Kostanjevica na Krki, edino in najmanjše mestece na otoku, imenovano tudi Dolenjske Benetke,” pesniško opišejo svoj kraj na Občini Kostanjevica na Krki.

Kostanjevica na Krki z okolico ponuja različne možnosti aktivnega preživljanja prostega časa. Kolesarjenje, pohodništvo, poleti z balonom, čolnarjenje po reki Krki …

Mestno jedro Kostanjevice, ki ‘plava’ na rečnem otoku že nekje od prvih desetletij 13. stoletja, je doživetje zase. Umetniško dušo si lahko do vrha napolnimo v bližnjem nekdanjem kostanjeviškem cistercijanskem samostanu, kjer ima danes sedež Galerija Božidar Jakac, okolico samostana pa krasijo mojstrovine, nastale na kiparskih simpozijih Forma viva. Znotraj obzidja nas pozdravijo čudovite freske in prikupni oboki enega najdaljših arkadnih dvorišč v Evropi.

Kostanjeviška jama

Jamarski navdušenci si lahko le streljaj od samostana ogledajo Kostanjeviško jamo, ki so jo tukajšnji jamarji opremili z električno razsvetljavo in uredili več kot 200 metrov poti skozi njene najlepše dele. V celoti je jama malo daljša od dveh kilometrov, še vedno pa potekajo raziskave celotnega jamskega območja. Znana je po kolonji podkovnjakov in številnih drugih značilnih jamskih živalih.

Ogled jame je mogoč med 15. aprilom in 31. oktobrom ob sobotah, nedeljah ter praznikih, v poletnih mesecih pa vsak dan. Poti po jami so urejene tako, da so primerne za otroke in starejše obiskovalce. Voden ogled s strokovno razlago traja štirideset minut. V jami je ves čas stalna temperatura 12 stopinj Celzija.

Krakovski gozd

Severno od Kostanjevice se na poplavni ravnici ob Krki razprostira Krakovski gozd. “To je eno pomembnejših slovenskih mokrišč in hkrati največje sklenjeno ravninsko gozdno območje hrasta doba, belega gabra in črne jelše. V njem živijo številne ogrožene rastlinske in živalske vrste,” pojasnjujejo na občini. Je npr. znano gnezdišče plavčka, največje drstišče ščuk v Evropi, tu pa domuje tudi črna čaplja.

V osrednjem delu gozda je iz gospodarjenja izločen 40,5 hektarja velik del, ki je od leta 1952 zavarovan kot pragozdni rezervat. Ob robu tega dela poteka osem kilometrov dolga Resslova pot, imenovana po gozdarju in izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu, ki je novo tehnično napravo preizkušal na Krki med Kostanjevico in Dobravo pri Šentjerneju. Ressel, ki je bil zaposlen kot gozdarski inženir v kartuziji Pleterje, ima tudi veliko zaslug pri vzdrževanju in kartiranju Krakovskega gozda.

Na obrobju Krakovskega gozda, v vasi Malence, sameva stoletni hrast dob, ki s sedmimi metri obsega sodi med tri najmogočnejša drevesa te vrste v Sloveniji.

Kulturni in zgodovinski spomenik

Kostanjevica na Krki je bila z Odlokom občine Krško razglašena za kulturni in zgodovinski spomenik z namenom, da se ohranijo zgodovinske, kulturne, estetske in naravne vrednote ter zagotovi usklajen razvoj. Arheološki spomenik je denimo tudi celotno območje otoka in dno reke Krke, in sicer zaradi prazgodovinskih, antičnih in srednjeveških arhitekturnih in drobnih najdb.

Vlado Kadunec, Vesna Bizjak,
vir: kostanjevica.si, kostanjeviska-jama.com