V Sloveniji je doma kar nekaj artefaktov, ki so v svoji vrsti najstarejši na svetu. In lahko so odličen razlog za izlet! Drugi, ki ga predstavljamo v naši poletni seriji, je 30.000 let stara šivanka.
Potočka zijalka
Najvišje ležeča paleolitska postaja v Sloveniji je Potočka zijalka, jama na južnem pobočju Olševe, na 1675 m visoko. Je 115 metrov dolga, do 40 metrov široka ter 4 do 10 metrov globoka, v njej pa je že pred 30.000 leti, v auriguacienu, živel ledenodobni človek. Jama je pomembna zaradi svoje visokogorske lege in odkritja koščenih konic paleolitskih lovcev. Prvi jo je raziskoval Josef Gross iz Avstrije, ki je objavljal v avstrijskih revijah ter skrbno dokumentiral. Pionir slovenskih raziskav je bil profesor Srečko Brodar med leti 1928 – 1935, ki je preprečil nelegalna izkopavanja.
Na gori Olševa pa je tudi izjemen razgled na Kamniško-Savinjske Alpe in Logarsko dolino.
Otoplitev med zadnjo ledeno dobo, človek ter jamski medved
Jamske najdbe imajo ogromen pomen za vpogled v potek zadnje würmske ledene dobe v Alpah in kažejo na to, da so bila v času velike ohladitve vmesna toplejša obdobja, ki so omogočala življenje. Večino najdb obsegajo kameni in koščeni predmeti ter ogromno ostankov živali, od katerih v 99,9 % prevladujejo fosilni ostanki jamskega medveda, vrste Ursus ingressus, katerih lobanj so odkrili kar 150, kar kaže na prisotnost 1000 jamskih medvedov. Jamo so pred 35.000 leti med krajšim otoplitvenim obdobjem obiskovali ledenodobni lovci, ki so v brlogu jamskega medveda izvajali obrede plodnosti in medveda častili kot totemsko žival. Jama sicer ni bila primerna za bivanje ljudi, jamski medvedi pa so v njej imeli prezimovališče.
Obsežne najdbe in najstarejša evropska šivanka
Najdena so bila kamena orodja, kamene koščice za koplja in odbitki, piščali iz čeljustnic jamskega medveda ter veliko kurišč. Koščene konice so okrašene z zarezami, kar kaže na preciznost in dodajanje umetniških elementov izdelovalca. Največja uganka za raziskovalca je drobni prod, pomešan z ogljem, ki naj bi bil v jamo prinešen in naj bi ga uporabljali za strojenje kož, kar je do sedaj edina hipoteza. Med predmeti je največja znamenitost najstarejša evropska šivanka, kateri je nit tekla skozi votlo kost in je zato brez ušesca.
Najdbe so danes na ogledu v Pokrajinskem muzeju Celje.
Petra Nastran
Preberite tudi: Najstarejše na svetu v Sloveniji 1. del: Neandertalčeva piščal
