Gorsko kolesarstvo: na kolo, za zdravo telo – in naravo

20. julija, 2016 NA POTEP - SKRITI KOTIČKI 0

20. julija, 2016

Če je pohodništvo oziroma
planinarjenje že naša tradicija, pa se gorsko kolesarstvo še otepa
z razvojnimi težavami. Ta sicer obetajoči turistični produkt ovira
razvejana, zapletena in nedorečena zakonodaja, ki zavira
organizacijo vse bolj priljubljenega turnega kolesarjenja.

Kljub temu, da se v naši državi vse
več govori o potrebi po pospeševanju trajnostnega turizma, in da je
spodbujanje kolesarjenja precej priljubljeno, pa po drugi strani
slišimo, da nimamo jasno začrtanega razvoja kolesarjenja.

»Gorsko kolesarjenje je v nekaterih
državah EU in v severni Ameriki zelo uspešen turistični produkt,
marsikje donosen tako kot smučarski. Pri nas se sicer že pojavljajo
posamične uspešne zgodbe, a o Sloveniji, kot dobri kolesarski
destinaciji še ne moremo govoriti. Vsaj dokler se ta dejavnost v
pretežni meri izvaja v nasprotju z obstoječo pravno ureditvijo,«
razlaga po njegovem mišljenju zavoro za bolj uspešen prodor
gorskega kolesarstva v Sloveniji Peter Zajc iz Konzorcija
odprimopoti.si. Konzorcij združuje 14 slovenskih organizacij s
področja kolesarstva in turizma, kjer si želijo urediti razmere za
usklajen in celovit načrtni razvoj gorskega kolesarstva, za razvoj
gorsko-kolesarskih poti, izobraževanje in usposabljanje gorskih
kolesarjev.

Zajc še doda, da slovenski hribi in
gore nudijo zelo dobre naravne pogoje za razvoj poti za vse zvrsti
gorskega kolesarjenja. Če pa k temu dodamo pokrajinsko in kulturno
raznovrstnost, ki je na tako kratkih razdaljah in času ne moremo
doživeti skoraj nikjer drugje na svetu, potem imamo danosti kot
redko kje. »Kje drugje lahko v dobrem tednu dni kolesarjenja skozi
pokrajino in kulinariko doživite subpanonski, alpski, dinarski in
submediteranski svet? Nekateri deli Slovenije nudijo skoraj 365 dni
dolgo kolesarsko sezono,« poudari sogovornik.

Kolesarjenje v prekršku
Zajc razloži, da zakonodaja praviloma
dovoljuje vožnjo z gorskim kolesom po gozdnih cestah, dostop do
drugih utrjenih poti v naravnem okolju pa je zapleten in nedorečen.
Vožnja po takšnih poteh, kot so planinske poti, gozdne vlake in
poti, praviloma ni dovoljena. Poti za gorsko kolesarjenje pogosto
prečijo različne sektorske politike upravljanja s prostorom in
številna lastništva. Kljub zmedi v predpisih pa se kolesarska
vožnja po utrjenih poteh v naravnem okolju načeloma tolerira. »Sam
še nisem imel težav, pa sem pri kolesarjenju redno v prekršku.
Ravno tako nimam slabih izkušenj z drugimi uporabniki narave, kot so
lastniki zemljišč ali pohodniki. Kljub temu pa obstoječa pravna
ureditev predstavlja težavo za organizirane in tržno naravnane
gorsko-kolesarske aktivnosti. In s tem za razvoj turističnih
produktov. Kar nekaj danes uspešnih tovrstnih produktov ni v skladu
z obstoječo pravno ureditvijo, kolesarji, uporabniki produkta, pa so
pri tem večinoma v prekršku,« še pojasni sogovornik.

Za začetek v Bike park

Gregor Ferk, soustanovitelj športnega
društva Epic Outdoor Crew in serviser koles, opozarja, da je za
varno gorsko kolesarjenje nujna dobra oprema. Solidno gorsko kolo s
polnim vzmetenjem stane od približno 1.700 evrov naprej, nujno pa je
treba poskrbeti tudi za primerno opremo, torej čelado in ščitnike
za kolena in komolce. »Začetniki naj prve izkušnje pridobijo v
enem od Bike parkov, kjer jim inštruktor razloži osnovne
zakonitosti gorskega kolesarjenja,« priporoča sogovornik in
izpostavi Bike parka na Peci, na Cerknem oziroma Javorniku sta
manjša, lepo urejena in zelo primerna za začetnike. Zelo dobro
urejen in z novo progo privlačen je Bike park Krvavec, odlično
kolesarjenje je tudi na Veliki planini. »Rad se zapodim po Kofcah,
osupljivo lepi pogledi so na Kobariškem Stolu, posebno doživetje je
kolesarjenje po rovih opuščenega rudnika Mežica pod Peco. Pozimi
je zaradi prijaznih temperatur privlačen Osp, Tinjan in Socerb. Žal
mi je, ker marsikateri Bike parki po Sloveniji ne skrbijo dovolj za
svoje proge. Najraje kolesarim v delovnih dneh, saj je ob vikendih v
gorah veliko pohodnikov. Večinoma se z njimi dobro ujamemo, ne
prihaja do grdih pogledov ali besed, seveda pa moramo gorski
kolesarji spoštovati naše skupno strpno sožitje z naravo,« še
pove Ferk.