Uporaba tobačnih izdelkov vodi v bolezen in prezgodnjo smrt

Letošnji Svetovni
dan brez tobaka poteka pod globalnim geslom »Prihaja
enotna embalaža«. Na 31. maj po vsem svetu opozorimo na hude
posledice kajenja in spomnimo na ukrepe, ki zmanjšujejo porabo
tobačnih izdelkov in tako varujejo zdravje ljudi.

Zaradi bolezni, ki jih povzroča
kajenje, umreta dve tretjini kadilcev, ki v povprečju izgubijo od 10
do 15 let življenja, mnoga leta pred smrtjo pa preživijo z zelo
slabo kakovostjo življenja. Na Nacionalnem inštitutu za javno
zdravje (NIJZ) zato podpirajo uvedbo celovitega programa ukrepov za
učinkovito zmanjšanje razširjenosti in posledic uporabe tobaka in
povezanih izdelkov, kar prinaša predlog novega zakona na tem
področju, ki vključuje tudi uvedbo enotne embalaže tobačnih
izdelkov. “S celovitim programom ukrepov se lahko ustvari okolje, ki
spodbuja nekajenje, in tako okolje zmanjša verjetnost poseganja po
tobačnih in povezanih izdelkih. To je še zlati pomembno za otroke,
najstnike in mlade do 25. leta, ki običajno začnejo s kajenjem,” povedo na NIJZ.

Letno v Sloveniji zaradi kajenja umre 3.600 ljudi

V Sloveniji zaradi bolezni, ki jih
povzroča kajenje, vsak dan umre 10 prebivalcev, to je letno 3.600
življenj, kar četrtina od teh se konča že pred 60. letom
starosti. Letno zaradi kajenja umre več prebivalcev Slovenije kot
zaradi vseh nezgod, samomorov, alkohola, prepovedanih drog in AIDS-a
skupaj. Ali kot povedo na NIJZ malo drugače – v 10 letih tako zaradi kajenja umre
36.000 prebivalcev Slovenije, kar je enako številu prebivalcev mesta
Kranj ali Celje.

»Pljučni rak, srčno-žilne bolezni in kronična
obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) povzročijo največ smrti,
povezanih s kajenjem. Prva znanstvena poročila o škodljivosti
kajenja so se v javnosti pojavila okoli leta 1940, kar je približno
20 let po tem, ko se je začelo množično kajenje. Kljub temu je še
v lanskem letu nova epidemiološka raziskava ugotovila, da je kajenje
dejavnik tveganja za bolezni, katere se do sedaj  povezivalo s
kajenjem. Do leta 2015 je bilo na seznamu 21 s kajenjem povezanih
bolezni, ki povečujejo umrljivost kadilcev. V lanskem letu so dodali
še 7 bolezni, s temi boleznimi je povezano približno 17 % povečane
umrljivosti kadilcev. Umrljivost kadilcev je 2 do 3-krat večja od
umrljivosti  oseb, ki niso nikoli kadile,« je pojasnila doc.
dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik.

V svetu pa 6 milijonov

»Svetovna zdravstvena organizacija ob letošnjem
Svetovnem dnevu brez tobaka poziva države k uvedbi enotne embalaže
tobačnih izdelkov, ki je pravzaprav premični reklamni pano za
spodbujanje uporabe tobačnih izdelkov, saj naredi tobačne izdelke
bolj privlačne, oglašuje in spodbuja potrošnjo tobačnih izdelkov,
usmerja pozornost stran od zdravstvenih opozoril in zavaja k
razmišljanju, da so nekateri tobačni izdelki manj škodljivi kot
drugi. Če pa odstranimo okrasje, sijaj in zavajajoče elemente na
embalaži tobačnega izdelka, ostane le še škatlica smrtonosnih in
zasvojljivih izdelkov, ki vsako leto ubijejo 6 milijonov prebivalcev
našega planeta in škodijo zdravju milijonov drugih. Enotna embalaža
pomaga razkriti srhljivo resničnost tobačnih izdelkov,« je povedal
vodja Urada SZO za Slovenijo Marijan Ivanuša.

Kaj pomeni enotna embalaža?

Enotna embalaža poenoti videz
zavojčkov različnih tržnih znamk tobačnih izdelkov. Je v dveh
kontrastnih, točno določenih barvah, na njej pa razen imena tržne
znamke, različice, imena proizvajalca, kontaktnih podatkov ter
podatkov o količini izdelka v zavojčku ni drugih zapisov
proizvajalca, ni logotipov ali kakršnihkoli oznak značilnosti
izdelka. Odstranjene so vse značilnosti in oznake tržne znamke; vse
dovoljene navedbe so na embalaži natisnjene v standardizirani
pisavi, velikosti in položaju. Na enotni embalaži so nameščena
zdravstvena opozorila in tudi vse druge informacije oziroma označbe,
ki jih zahtevajo vladni predpisi.

»Cilji uvedbe enotne embalaže so
zmanjšati privlačnost tobačnih izdelkov, preprečiti oglaševanje
in promocijo tobačnih izdelkov s pomočjo embalaže, zmanjšati
napačno zaznavanje manjše škodljivosti določenega izdelka zaradi
značilnosti embalaže ter povečati vidnost in učinkovitost
zdravstvenih opozoril,« je povedala Helena Koprivnikar z NIJZ in
dodala, da številni dokazi podpirajo uvedbo enotne embalaže: »Prva
država na svetu, ki je uvedla enotno embalažo, je Avstralija, v
kateri ukrep velja od decembra 2012. Podatki iz Avstralije kažejo,
da je ukrep začel dosegati prej omenjene zastavljene cilje, znižal
pa se je tudi  delež kadilcev. Med Avstralci starimi 14 let in
več se je delež kadilcev v skoraj dveh letih po uvedbi ukrepa z
19,4 % znižal na 17,2 %, približno četrtino tega znižanja
pripisujejo uvedbi enotne embalaže. Ker pa je to  dolgoročen
ukrep, se bodo njegovi  učinki  sčasoma še povečali.«

Vedno več pa je tudi drugih držav, ki
uvajajo enotno embalažo oziroma so v različnih stopnjah procesa
sprejema take zakonodaje. Irska, Združeno kraljestvo in Francija so
že potrdile zakonodajo, ki vključuje enotno embalažo, države, ki
gredo po tej poti, pa so poleg Slovenije tudi Nova Zelandija, Finska,
Norveška, Madžarska idr.