Sladkorna bolezen v Sloveniji: Kje smo in kam gremo?
Podobno kot v številnih drugih državah, tudi v Sloveniji ugotavljamo naraščanje pogostosti sladkorne bolezni, ki je s spremljajočo obolevnostjo in posledicami za obolele, družine in skupnost postala pomemben javnozdravstveni izziv.
Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki ga vsako leto obeležujemo 14. novembra, sta Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Ministrstvo za zdravje (MZ) v Ljubljani organizirala, letos že 9. nacionalno konferenco obvladovanja sladkorne bolezni. Do sedaj je bilo v smeri boljšega obvladovanja sladkorne bolezni narejenega že veliko, še vedno pa ostajajo področja obvladovanja, ki jim je treba namenjati več pozornosti (tudi) v prihodnje.
Zbolevajo vse mlajši
Lansko leto je bil skoraj vsak peti prebivalec Evropske unije star 65 let in več. 65 % ljudi starih nad 65 let ima več kot eno kronično bolezen, medtem ko to število naraste na 85 % pri ljudeh starih nad 85 let. Med najpogostejšimi je sladkorna bolezen, število bolnikov s to kronično boleznijo pa se hitro povečuje. “Razloge za to lahko pripisujemo demografskem staranju, daljši življenjski dobi ter manjši umrljivosti splošnega prebivalstva in bolnikov s sladkorno boleznijo, večjemu deležu odkrite sladkorne bolezni (zlasti, kjer poteka aktivno presejanje) in izboljšanem zdravljenju ter večji razširjenosti dejavnikov tveganja (npr. debelost, zmanjšana telesna dejavnost itd.), hkrati pa se sladkorna bolezen v naraščajočem deležu pojavlja tudi med prebivalstvom srednjih let in zbolevajo vedno mlajši,” opozarjajo na NIJZ.
Regijske neenakosti: sladkorna pogostejša v vzhodni polovici države
V letošnjem letu so posebno pozornost namenili proučevanju razlik v pojavljanju sladkorne bolezni na posameznih območjih v Sloveniji. Izr. prof. prim. dr. Ivan Eržen, dr. med., z NIJZ: »Med regijami ugotavljamo velike razlike, ki opozarjajo, da se zdravstvene potrebe prebivalcev med regijami razlikujejo. Sladkorna bolezen je pogostejša v vzhodnem predelu države z največjo prevalenco v Zasavju, Posavju, Savinjski in Pomurski regiji ter nekaterih območjih Podravske regije in Jugovzhodne Slovenije ter najmanjšo prevalenco v Goriški regiji. Ker na pojavnost sladkorne bolezni vpliva več, med seboj prepletajočih se dejavnikov, bodo naše prihodnje aktivnosti osredotočene na pridobivanje čim bolj natančnih in celovitih podatkov, ki bodo omogočali še bolj usmerjeno zasnovo intervencij s področja obvladovanja sladkorne bolezni«.
Za boljše obvladovanje sladkorne bolezni v Sloveniji izvedenih več aktivnosti
V okviru Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020 je bilo v 8 letih narejenih že veliko korakov v smeri boljšega obvladovanja te kronične bolezni. Dr. Jelka Zaletel, dr. med. spec. z NIJZ in UKC LJ, ki opravlja funkcijo podpredsednice koordinativne skupine za izvajanje Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010-2020 pojasnjuje: “Z rednim obnavljanjem strokovnih smernic skrbimo za strokovnost na področju oskrbe sladkorne bolezni v Sloveniji, sploh na področju pediatrične diabetologije dosegamo vrhunske rezultate v svetovnem merilu. Letos prvič pa bomo (tudi s podporo Ministrstva za zdravje in Svetovne zdravstvene organizacije) predstavili tudi strokovne smernice, namenjene bolnikom, v jeziku, ki je jasen in razumljiv.«
Zdravstveni sistem prestreza tisto, kar je odraz mnogih dogajanj na drugih področjih družbe. Za obvladovanje trenda je potrebna, kot oppozarja NIJZ, vse družbena akcija v smeri skladnejšega medsektorskega sodelovanja.
Aktivno sodelovanje predstavnikov organiziranih bolnikov, kot je Zveza društev diabetikov Slovenije (ZDDS), ki združuje približno 18 tisoč bolnikov s sladkorno boleznijo, je pomemben element sprejemanja pravih odločitev.
Izzivi nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni 2020–2030
Na področju obvladovanja sladkorne bolezni ostaja več izzivov, s katerimi se bomo srečevali v prihodnosti. “Leta 2020 se zaključuje desetletno obdobje izvajanja obstoječega nacionalnega programa, zato oblikujemo izhodišča in prednostne usmeritve naslednjega desetletnega nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni. V naslednjih 10 letih bodo aktivnosti in ukrepi usmerjeni v 9 ključnih področij, pomembnih za uspešno obvladovanje sladkorne bolezni v Sloveniji do leta 2030,” pravijo na NIJZ.
Osredotočili se bodo na opolnomočenje bolnikov; to je proces, ki bolnikom omogoča, da povečajo nadzor nad svojim lastnim življenjem in ki krepi njihovo zmožnost, da ukrepajo pri stvareh, ki jih sami prepoznajo kot pomembne, v zvezi z zdravljenjem in življenjem s sladkorno boleznijo. “Bolnik s sladkorno boleznijo potrebuje celovito obravnavo, ki poteka usklajeno in neprekinjeno. V tej obravnavi je aktivno vključen in mu zagotavlja najboljši možen zdravstveni izid. Oskrba naj bo usklajena in integrirana. Kot rečeno, razlike med regijami obstajajo, kar bo zagotovo eno od ključnih izhodišč za načrtovanje smernic za obvladovanje sladkorne bolezni tudi v prihodnje. Pri tem je pomembno spremljanje stanja na področju sladkorne bolezni, ki omogoča na pravilnih informacijah zasnovano strateško odločanje in načrtovanje aktivnosti obvladovanja sladkorne bolezni, ter stalno spremljanje izvajanja Nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni,” pojasnjujejo.
Pomembno je gojenje partnerstva med sodelujočimi institucijami, pri čemer je sodelovanje uspešno, če temelji na skupnih vrednotah in ciljih, na zaupanju, dopolnjevanju in iskanju sporazumnih rešitev. Pomembno je upoštevati tudi skupnostni pristop, pri katerem skupnost prepozna, zagotavlja in usklajuje dejavnosti za ohranjanje in krepitev zdravja. Tako skupnost še posebej pomembno prispeva k zagotavljanju enakosti v zdravjuoziroma doseganju enake dostopnosti do enako kakovostnih programov preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja sladkorne bolezni, ne glede na ekonomski status, starost, spol, izobrazbo ali mesto bivanja.
“Sladkorna bolezen je prisotna in ima različno vlogo v posameznikovem življenju. Na posameznika vpliva v vseh življenjskih obdobjih, od rojstva do pozne starosti; tudi to je treba upoštevati pri zasnovi in izvedbi intervencij s področja obvladovanja sladkorne bolezni,” še zaključijo na NIJZ.
