S hladnim vremenom prihajajo tudi virusi!
V Sekciji za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu (SPM) opozarjajo, da bo prihajajoče hladnejše obdobje spremljalo povečanje virusnih okužb dihal, kot je širše poimenovanje za prehlad in podobne okužbe. “Za splošno in načeloma zdravo populacijo respiratorni virusi ne predstavljajo večjih težav, ogroženim skupinam pa prinašajo večje tveganje za težji potek bolezni in nepredvidene zaplete. Najbolj ogroženi so dojenčki in majhni otroci, še zlasti nedonošeni,” pravijo in zato svetujejo, da naj upoštevamo napotke družinskih zdravnikov in pediatrov ter redno skrbimo za preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja virusov.
“Vstopamo v obdobje hladnejšega vremena, ki ga vsako leto spremlja občuten porast okužb z virusnimi okužbami dihal. Še zlasti je značilno, da je ob nenadnem padcu temperatur povečanje okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), ki je zelo pogost pri otrocih. Z njim se namreč v prvem letu življenja okužita dve tretjini dojenčkov, do dopolnjenega drugega leta pa se z njim okuži skoraj vsak otrok. RSV je pri majhnih otrocih najpogostejši virusni povzročitelj bronhiolitisa (vnetje malih dihalnih poti) in pljučnice (vnetje drobnih pljučnih mešičkov),” opozarjajo na SPM.
Za skupine z večjim tveganjem to ni zgolj običajen prehlad
Večina sicer zdravih odraslih ljudi okužbo virusno okužbo dihal preboli kot prehlad in brez večjih posledic. “Žal to ne velja za vse – ogrožene skupine se soočajo z večjim tveganjem za hujši potek bolezni, še zlasti če gre za RSV. V primerjavi z ostalimi virusi RSV lahko vodi v daljše trajanje hospitalizacije in več potrebe po dodatku kisika,” pojasnjujejo.
Po besedah dr. Lilijane Kornhauser Cerar, dr. med., vodje enote za intenzivno nego in terapijo novorojencev Ginekološke klinike UKC Ljubljana je treba biti pozoren na naslednje dejavnike tveganja za težak potek okužbe:
- starost manj kot 3 mesece,
- nedonošenost,
- kronične bolezni, še zlasti bronhopulmonalna displazija ter prirojene bolezni srca, živčno-mišične bolezni, prirojene ter pridobljene imunske motnje in kromosomopatije, kot je trisomija 21 (t.i. Downov sindrom),
- med socialnimi dejavniki nizka izobrazba matere in slabe socialne razmere,
- onesnaženost zraka in (pasivno) kajenje,
- prenatrpanost prostorov.
Med zaščitnimi dejavniki pa je zelo pomembno dojenje in cepljenja, tako otrok kot nosečnic. Za najbolj ogrožene skupine otrok (denimo nedonošenčke, dojenčke s kronično pljučno boleznijo in otroke s prirojeno srčno napako do starosti dveh let) je v Sloveniji proti RSV na voljo tudi zaščita z zdravilom.
Dosledno izvajajte preventivne ukrepe in v primeru bolezni ostanite doma
Helena Mole, dr. med., specialistka pediatrije poudarja, da moramo dosledno upoštevati napotke strokovnjakov o preprečevanju širjenja virusnih okužb dihal. Čeprav so zelo preprosti, imajo t.i. splošni preventivni ukrepi velik pomen pri omejevanju širjenja virusov.
Ti so:
- redno umivanje rok s toplo vodo in milom,
- pravilna higiena kašlja (ne kašljamo v notranjo ali zunanjo stran dlani, ampak v notranjo stran komolca),
- izogibanje stikov med obolelimi in zdravimi,
- redno zračenje prostorov,
- gibanje na svežem zraku,
- zdrava in uravnotežena prehrana.
Za mlade družine je še, kot poudarjajo, pomembno, da so starejši sorojenci po rojstvu mlajšega v domačem varstvu čim dlje, posebno v sezoni prehladov. Tveganje za okužbe lahko zmanjšamo tudi, če imajo starši možnost, da otrok začne kasneje hoditi v vrtec ali pa je v varstvu v manjši skupini.
Več o virusnih okužbah dihal lahko preberete na spletni strani rsv.spm.si
