Projekt MOČ pokazal izzive na področju duševnega zdravja

8. junija, 2016

Na Nacionalnem inštitutu
za javno zdravje so predstavili rezultate
javnozdravstvenega projekta MOČ za izboljševanje storitev na
področju varovanja in krepitve duševnega zdravja.

»Projekt MOČ (Pomoč
ljudem, znanje strokovnjakom) zaključujemo skladno z zastavljenimi
cilji, predvsem s povečano dostopnostjo strokovne pomoči ljudem v
stiski in nudenjem podpore strokovnjakom. Na ključnih delovnih
področjih smo cilje presegli – zlasti na področju izvajanja
brezplačnih svetovalnih storitev v Mreži psiholoških svetovalnic
MOČ, pri številu vključenih strokovnjakov v izobraževanja o
depresiji in samomorilnosti, številu vključenih strokovnjakov v
program za razvoj osebnega duševnega zdravja in tudi na področju
ozaveščanja o vsebinah duševnega zdravja, « je povedala doc. dr.
Saška Roškar, vodja projekta MOČ. Projekt zaključujejo z željo,
da bi primer pilotnega projekta v prihodnosti lahko prerasel tudi v
trajnostne prakse varovanja duševnega zdravja.


Najvidnejši rezultati
projekta MOČ so:

  • Povečana dostopnost
    do strokovne pomoči v stiski. V Mreži psiholoških svetovalnic MOČ
    (9 psiholoških svetovalnic: Ljubljana, Kranj, Celje, Laško,
    Postojna, Sevnica, Murska sobota, Nova Gorica in Slovenj Gradec) je
    bilo od februarja 2015 do aprila 2016 opravljenih 5.700 svetovalnih
    ur. Pomoč je poiskalo skoraj 1.600 posameznikov v duševni stiski.
    Načrtovani obseg svetovanj je bil presežen za 27 odstotkov.
    Delovni koncept vseh svetovalnic je poenoten, (vključeni so visoko
    usposobljeni svetovalci in supervizorji), strokovno preverjen in
    utemeljen, vzpostavljen pod okriljem Slovenskega združenja za
    preprečevanje samomora. V novi mreži svetovalnic so postale
    svetovalne storitve dostopne za širši krog ljudi. Svetovanje je
    bilo za kliente brezplačno in zanj niso potrebovali napotnice ali
    zdravstvene izkaznice.

  • Povečanje števila
    strokovnih delavcev iz sektorjev zdravstva, sociale in policije,
    vključenih v programe za krepitev njihovega lastnega duševnega
    zdravja. V izobraževalni z vadbo čuječnosti (Program NARA – MOČ)
    je bilo vključenih več kot 100 strokovnjakov. Skozi skrb za lastno
    duševno zdravje in osebno rast pridobivajo strokovnjaki nove vire
    moči zase in tudi za kakovostno delo ter nudenje pomoči drugim.

  • Povečanje števila
    strokovnjakov različnih profilov (policistov, socialnih delavcev,
    zdravnikov in medicinskih sester), ki so po izobraževanjih bolj
    kompetentni za prepoznavanje in obravnavo duševnih stisk ter
    samomorilnega vedenja. Izobraževalnih programov iz vsebin duševnega
    zdravja in preprečevanja samomora se je udeležilo več kot 600
    strokovnjakov, ki pri svojem delu prihajajo v stik z ogroženimi
    posamezniki in ranljivimi skupinami.

  • Večja dostopnost do
    strokovne podpore staršem, družini in žalujočim. V Celju in
    Ljubljani je delovalo šest izkustvenih skupin za starše (vsaka
    skupina je opravila po 12 srečanj v obdobju treh mesecev, tri
    skupine za ločene starše in tri skupine za vezane starše). Ob
    zaključku izkustvenih skupin – tako kaže evalvacija – se je
    izboljšal odnos med starši in njihovimi otroki ter doživljanje
    vzdušja v družini. Pričakovanja staršev so bila izpolnjena v
    visoki meri. V Ljubljani je v obdobju treh mesecev delovala tudi
    podporna skupina za žalujoče.

  • Okrepljeno področje
    ozaveščanja o duševnem zdravju. V celostni kampanji za promocijo
    duševnega zdravja in preprečevanje samomora so v OZARI Slovenija –
    Nacionalnem združenju za kakovost življenja pripravili
    televizijski in radijski oglas ter po vsej Sloveniji postavili na
    ogled več kot 800 plakatov s preventivno vsebino. Evalvacija
    nacionalne kampanje kaže, da je oglasna akcija dosegla svoj namen
    in da so tovrstne akcije o pomenu duševnega zdravja smiselne. Kot
    del kampanje o ozaveščanju so za splošno javnost v različnih
    regijah izvedli 14 javnih predavanj o depresiji in samomorilnosti,
    ki jih je obiskalo približno 400 udeležencev.

  • Nova komunikacijska
    gradiva na področju informiranja in ozaveščanja o duševnem
    zdravju. Izšle so tri informativne zgibanke: zgibanka Depresija –
    prepoznajmo, zdravimo, premagajmo jo (v nakladi 60.000 izvodov),
    zgibanka o preprečevanju samomora Kadar nas je strah, da bi si kdo
    vzel življenje (v nakladi 20.000 izvodov) in zgibanka o mreži
    psiholoških svetovalnic Ker pogovor daje MOČ (v nakladi 100.000
    izvodov).

  • Dodana vrednost v
    strokovni literaturi. Izšla sta nova priročnika: priročnik
    Program NARA – MOČ strokovnjakom skozi čuječnost, avtoric doc.
    dr. Vite Poštuvan in asist. mag. Alenke Tančič Grum; priročnik
    Prepoznavanje in obravnava depresije in samomorilnosti pri pacientih
    v ambulanti družinskega zdravnika, ki so ga uredile Nuša Konec
    Juričič, doc. dr. Saška Roškar in Petra Jelenko Roth.


Rezultati so pokazali
potrebe in izzive na področju dušvenega zdravja pri nas

»Rezultati, ki smo jih
dosegli v projektu MOČ, jasno kažejo na nekatere potrebe in izzive
na področju varovanja in krepitve duševnega zdravja. Med potrebami
je močno izražena nuja po vzdrževanju mreže psiholoških
svetovalnic in s tem dostopnosti do psihološke pomoči v vseh
slovenskih regijah, nuja po kontinuiranih in dostopnih edukacijah za
strokovnjake različnih profilov in programih, ki so usmerjeni v
krepitev njihovega duševnega zdravja,« je o odprtih vprašanjih
javnega duševnega zdravja povedala doc. dr. Saška Roškar. Prav
tako je po njenih besedah jasno izražena potreba po aktivnostih,
usmerjenih v destigmatizacijo duševnih težav in uporabe psihološke
pomoči. Glavni izzivi, ki jih narekujejo dobljeni rezultati in s
katerimi se bomo soočali v prihodnosti, so, kot pravi, večplastni:
»Eden izmed takšnih izzivov je najti način trajnostnega
delovanja mreže svetovalnic, ki se dotika tako organizacijskih kot
tudi finančnih vidikov. Mogoče se večji izziv pa je tudi, kako
različne pristope za krepitev in varovanje duševnega zdravja
izvajati hkratno, torej večplastno. Po izkušnjah drugih, podobnih
pristopov, namreč le hkratno izvajanje ukrepov na več nivojih
prepelje do optimalnega rezultata.«

Projekt je vnesel nove,
inovativne rešitve, ki so presegle obstoječo prakso na področju
duševnega zdravja in preprečevanja samomora v Sloveniji. Z
uresničevanjem zastavljenih nalog je projekt vplival tudi na lokalno
zmogljivost pri zagotavljanju ugodnejših pogojev za varovanje
duševnega zdravja.

(Visited 115 times, 1 visits today)