Previsoka poraba alkohola: predlani je Slovenec v povprečju spil skoraj 115 litrov piva
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, da se je v letu 2015 registrirana poraba alkohola v primerjavi z letom poprej znova zvišala in je znašala 11,5 litra čistega alkohola na vsakega prebivalca Slovenije, starejšega od 15 let.
Močno presežena meja 5 litrov na prebivalca, pa tudi evropsko povprečje
S tem Slovenija že desetletja močno presega mejo pet litrov registrirane porabe čistega alkohola na prebivalca. Finančna škoda, ki jo ima država zaradi posledic popitega alkohola, preseže koristi, ki jih ima država od prodaje alkohola. “Škoda in stroški se z večanjem porabe alkohola tako samo še povečujejo, zdravstvene posledica pa so številne in obsežne,” dodajajo na NIJZ.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) so prebivalci Evropske regije SZO, ki vključuje države EU, Norveško in Švico, največji porabniki alkohola na svetu, poraba je v tej regiji dvakrat višja od svetovnega povprečja.
Primerjava podatkov SZO glede registrirane porabe alkohola v obdobju 2003–2014 kaže, da ima Slovenija višjo porabo alkohola v litrih čistega alkohola na prebivalca, starega najmanj 15 let in več, v primerjavi z Evropsko regijo SZO in tudi v primerjavi z EU.
Največ piva in vina
Po podatkih NIJZ je letna registrirana poraba alkohola v Sloveniji v obdobju 2006–2015 znašala od 9,5 (leta 2013) do 12,6 litra (leta 2006) čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 let. Največ se je v tem obdobju popilo piva, sledilo je vino (izjemi sta leti 2010 in 2012, ko je bilo popitega največ vina) in žgane pijače. V obdobju 2006–2015 v Sloveniji beležimo v letu 2013 najnižjo porabo alkohola, a v letih 2014 in 2015 se je poraba alkohola povečevala in je bila ponovno primerljiva oziroma višja od tiste iz leta 2012.
Ni manj ali bolj škodljivih alkoholnih pijač
“V Sloveniji pogosto zmotno mislimo, da sta pivo in vino manj škodljivi pijači v primerjavi z žganjem, kar ne drži. Pivo resda vsebuje v povprečju manj volumskega odstotka alkohola v primerjavi z vinom, pivo in vino pa vsebujeta v povprečju manj volumskega odstotka alkohola v primerjavi z žganimi pijačami. Vsebnost alkohola v alkoholni pijači je približno enaka v primerih, ko popijemo kozarec (1 dcl) vina z 12 vol. % alkohola ali vrček (2,5 dcl) piva z 5 vol. % alkohola ali kozarček (0,3 dcl) žgane pijače z 40 vol. % alkohola. Dejanski učinki na telo so odvisni od količine popitega alkohola, predvsem gramov čistega alkohola, posledice pa tudi od pivskih navad,” je pojasnila zdravnica psihiatrinja prim. dr. Mercedes Lovrečič z NIJZ in dodala, da ne poznamo manj ali bolj škodljivih alkoholnih pijač, vse vsebujejo glavno sestavino alkoholnih pijač, to je etanol.
Učinkoviti ukrepi alkoholne politike
SZO predlaga uvedbo uspešnih ukrepov alkoholne politike, ki dokazano zmanjšujejo škodo zaradi alkohola. »Med tem uvrščamo davčne in cenovne ukrepe (cenovna politika alkohola, obdavčitev in trošarine), omejevanje dostopa (licenciranje, prepoved prodaje mladoletnim, določitev minimalne starosti za nakup alkohola), skrb za varnost v cestnem prometu (omejitev oziroma ničelna koncentracija alkohola v krvi za vse voznike, redna naključna testiranja voznikov), zdravljenje stanj in posledic škodljive rabe alkohola – predvsem zdravljenje zasvojenosti z alkoholom, kratke svetovalne programe pri zgodaj prepoznanih tveganih pivcih.
“Take ukrepe javnost pri nas večinoma podpira, saj jih prepoznava kot koristne za zaščito zdravja. V sprejemanju učinkovitih ukrepov alkoholne politike se uvrščamo na 16. mesto med 29. državami, po porabi alkohola in posledicah škodljive rabe alkohola pa smo še vedno v samem vrhu,” opozarja zdravnica psihiatrinja prim. dr. Mercedes Lovrečič z NIJZ.
Vir: NIJZ
