Site icon Lupa portal

Nevarna živila: ne le perutnina in jajca, tudi špinača!

Pred kratkim je ameriški Center za nadzor bolezni in preventivo (CDC) objavil seznam najnevarnejših živil – živil, zaradi katerih največ ljudi potrebuje zdravniško pomoč. Surovo meso in školjke so vsem poznano tveganje, a problem lahko predstavljata tudi surovo sadje in zelenjava. O nevarnih živilih smo povprašali še Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Špinača ‘kriva’ za 22 % okužb s hrano?

top-view-1248953_640Poročilo Centra CDC navaja špinačo na prvem mestu. Zelenolistna zelenjava naj bi bila vzrok za kar 22 % okužb s hrano. Problem je predvsem v tem, ker tako zelenjavo skoraj vedno uživamo surovo, brez toplotne obdelave pa tudi ne odpravimo bakterij. Kontaminirana špinača največkrat vsebuje norovirus – dobro poznan virus, ki povzroča bruhanje in diarejo, včasi pa tudi E.coli bakterijo. Korak k večji varnosti je, da špinačo dobro operemo, vendar pa, kot opozarja CDC, to le zmanjša možnost za obolenje, ne pomeni pa popolne varnosti.

NIJZ dodaja, da se sveže sadje in zelenjava lahko kontaminirata od polja do mize, vključno z navzkrižno kontaminacijo v kuhinji. “V sadju in zelenjavi lahko najdemo bakterije (npr. listerijo), viruse (virus hepatitisa A, noroviruse) ipd,” pritrjujejo.

Resne infekcije zaradi okužb s perutnino

CDC nadalje navaja, da je največ smrtnih primerov, ki so posledica okužbe s hrano, zaradi zaužitja perutnine. Na NIJZ so nam povedali, da je surova perutnina lahko sorazmerno pogosto kontaminirana z bakterijo Camyplobacter, redkeje s salmonelami, bakterijo Clostridium perfringens. in drugimi. “Tudi rdeče meso je lahko kontaminirano s podobnimi bakterijami, tudi patogenimi E.coli vendar je delež takšnega mesa bistveno nižji,” so  še dodali. Ameriški center kot najhujšo bakterijo perutnine navaja listerijo.

Na seznamu CDC so še kalčki, nepasteriziran sok, školjke, jajca, mleko in mlečni izdelki in mleta govedina (kjer je možnost za okužbo večja kot pri enem kosu mesa, saj je mleto meso iz več živali).

Tvegana živila po NIJZ

Na svoji spletni strani ima tudi NIJZ objavljen seznam tvegani živil, mednje so se uvrstila:

  • Surova ali toplotno ne dovolj obdelana jajca in jedi iz jajc.
  • Surovo ali  toplotno ne dovolj obdelano mleko in  mlečni izdelki.
  • Surovo ali toplotno ne dovolj obdelano meso in mesni izdelki.
  • Surovi ali toplotno ne dovolj obdelani mehkužci, školjke, raki.
  • Surove ali toplotno ne dovolj obdelane ribe in ribje jedi.
  • Sveža sadje in  zelenjava (predpakirano sadje in zelenjava, gozdni sadeži, rukola, kalčki – semena ali že kaljeni kalčki, jedilna semena (sezam, sončnice, lan …), mošt).
  • Hladna delikatesna živila.
  • Konzervirana živila.

Zastrupitev z gobami

Gob sicer na seznamu NIJZ ni, saj niso vir okužb, ampak strupa. Uživanje gob je lahko tudi zelo nevarno, zato moramo biti zelo pazljivi, katere gobe nabiramo in uživamo.”Število smrti zaradi zastrupitev z gobami se je v zadnjih letih zmanjšalo na nič do en primer letno – pred dobrimi dvajsetimi leti je v Sloveniji zaradi zastrupitve z zeleno mušnico umrlo letno tudi do deset ljudi. Zadnji dve leti je bila izredno bogata gobarska sezona, v družbi pa se pojavlja tudi splošen trend k bioprehrani, kar je verjetno botrovalo k ponovnemu porastu števila zastrupitev z gobami, k sreči pa ne tistih najhujših, ki se končajo s smrtjo,” navajajo na NIJZ.

V Sloveniji poznamo približno 3 000 vrst gob, med njimi je kakih 200 strupenih. “Strupi v gobah so kemične snovi, ki se izdelujejo in hranijo v telesu sadeža. Čeprav so prisotni v majhnih količinah, imajo potencialno škodljivi učinek na različne organe človeka pri uživanju strupenih gob,” pojasnjujejo na NIJZ. Učinki so lahko različni in segajo od prebavnih motenj pri blagih zastrupitvah do smrti pri hujših. Vzrok za zastrupitev je velikokrat zamenjava strupene gobe z užitno zaradi podobnosti v barvi in splošni morfologiji, kar predstavlja 95 % vseh vzrokov za zastrupitev.

Oreški pogosto na seznamu ZPS za umik živil iz prodaje

Tudi oreškov ni na seznamu tveganih živil, so pa ‘znani’ po tem, da se največkrat znajdejo na seznamu živil, ki jih umaknejo iz prodaje. Vzrok so aflatoksini, naravni strupi, ki jih sproščajo tri vrste gliv rodu Aspergillus – A.flavus, A.parasiticus in redkeje A. nomius. “Te vrste najdemo v toplih in vlažnih klimatskih pogojih. A.flavus proizvaja samo B (B1, B2) aflatoksine, medtem ko drugi dve vrsti proizvajata tudi G (G1, G2) aflatoksine. Najpogosteje onesnaženi so oreščki, zemeljski oreščki, fige in drugo suho sadje, začimbe, surova rastlinska olja, kakavova zrna in koruza. Aflatoksina M1 in M2 sta hidroksilirana presnovka aflatoksinov B1 in B2, ki ju najdemo v mleku in mlečnih proizvodih in sta posledica hranjenja prežvekovalcev z okuženo krmo. Aflatoksin B1, ki ga živali zaužijejo z onesnaženo krmo, se v njihovih jetrih pretvori v aflatoksin M1, ta pa se preko mlečnih žlez izloča v mleko,” razlagajo na NIJZ. Pri kratkotrajni izpostavljenosti visokim odmerkom lahko pride do akutnih zastrupitev.

“Spremljanje mikotoksinov v živilih je del rednega uradnega nadzora živil, ki ga izvajajo pristojne državne institucije. Vsi neustrezni vzorci se umaknejo s polic oziroma odpokličejo s tržišča,” zagotavljajo na NIJZ.

 

Vir: TheInsider, NIJZ

(Visited 380 times, 1 visits today)
Exit mobile version