Na ortodontsko zdravljenje čakajo tudi sedem let
Čakalne dobe so trenutno najdaljše za storitve na področju kardiologije, revmatologije, dermatologije in nevrologije. Na ortodontsko zdravljenje pa se pri stopnji nujnosti ‘redno’ v podravski regiji čaka kar sedem let. Na Ministrstvu za zdravje zatrjujejo, da je skrajševanje čakalnih dob njihova prioriteta, da pa ne želijo zavajati, da jih je mogoče povsem odpraviti. »Prizadevamo si jih skrajšati tam, kjer so nedopustno dolge, in tam, kjer se pacientu med čakanjem zdravstveno stanje lahko bistveno poslabša,« pravijo na omenjenem ministrstvu.
Podatki o čakalnih dobah, ki so trenutno na voljo, kažejo, da so kardiologija, ortopedija, nevrologija, revmatologija in dermatologija najbolj akutna področja, na katerih se čakalne dobe podaljšujejo in kjer je delež tistih, ki čakajo nedopustno dolgo, največji. »Čakalne vrste so posledica pomanjkanja programov in pomanjkanja denarja oziroma posledica političnih odločitev, koliko denarja se bo namenilo za zdravstvene storitve,« pravijo na Zdravniški zbornici Slovenije in dodajajo, da sami nimajo nobenih vzvodov, s katerimi bi lahko vplivali na krajšanje čakalnih vrst.
»Čakalne vrste so nastale iz več razlogov. Prvi razlog je seveda določeno število storitev, ki jih krije zavarovalnica. Vsi pacienti, ki predstavljajo večje število storitev, kot je plačanih, tvorijo čakalno vrsto. Drugi razlog je vse več defenzivne medicine, tretji razlog pa je internetna diagnostika, ko si ljudje postavijo diagnozo preko spleta in hočejo samo še potrditev. Zadnji razlog je, da nihče od politikov ne zmore in noče povedati, da pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja niso neskončne in da so omejene,« je prepričana zdravnica iz Zdravstvenega doma Koper Ljubica Kolander Bizjak.
Na prvi revmatološki pregled pri stopnji hitro se čaka 302 dni
Po zadnjih dostopnih podatkih, ki jih zbirajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) – ti so iz začetka maja –, se na primer na prvi revmatološki pregled pri stopnji hitrosti nujnosti ‘hitro’ v povprečju čaka 302 dni, na prvi nevrološki pregled 142 dni, na prvi dermatološki pregled 137 dni, na prvi kardiološki pregled pa 121 dni. Na prvi revmatološki pregled se pri stopnji ‘redno’ čaka skoraj 414 dni, na prvi dermatološki pregled pa 225 dni.
Po zakonu bi se morale zdravstvene storitve, ki so označene s stopnjo ‘nujno’, izvesti takoj, oziroma 24 ur od predložitve napotnice in niso predmet čakalne dobe oziroma čakalnega seznama. Zdravstvene storitve, ki so označene s stopnjo nujnosti ‘zelo hitro’, se izvedejo v 14 dneh od predložitve napotnice. Zdravstvene storitve, ki so označene s stopnjo nujnosti ‘hitro’, se izvedejo v treh mesecih od predložitve napotnice, zdravstvene storitve, ki so označene s stopnjo nujnosti ‘redno’, pa se izvedejo najpozneje v šestih mesecih od predložitve napotnice. Ob sumu na maligno bolezen se vedno določi stopnja nujnosti ‘zelo hitro’ ali ‘nujno’.
Do 31. decembra 2020 veljajo nekatere izjeme glede najdaljše dopustne čakalne dobe pri stopnji nujnosti ‘hitro’ ali ‘redno’, in sicer za začetek ortodontskega zdravljenja šest mesecev, za izdelavo protetičnih nadomestkov šest mesecev po zaključeni sanaciji zobovja, za ortopedske operacije 12 mesecev, za operacije krčnih žil 12 mesecev, za oralno in maksilofacialno kirurgijo 12 mesecev, za prvi pregled na področju revmatologije 12 mesecev za stopnjo nujnosti redno. Omejitev glede najdaljše dopustne čakalne dobe pa ne velja, če želi zavarovana oseba storitev opraviti pri točno določenem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, zdravstvenem delavcu ali zdravstvenem sodelavcu, ali če oseba uveljavlja pravico do nadomestnega termina.
Na prvi pregled nad dopustno mejo čaka 79 odstotkov vseh čakajočih
Največ ljudi čaka na prvi ortopedski pregled, in sicer 18.440, ter na prvi dermatološki pregled – 16.944. Od 18.440 ljudi, ki čakajo na ortopedski pregled, jih je kar 9.436 takih, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo, pri dermatološkem pregledu pa je takih 9.083, kažejo podatki NIJZ (podatki o trenutni čakalni dobi za posamezno storitev so dostopni na tem naslovu.
Na NIJZ ugotavljajo, da je v začetku maja v naboru 25-ih zdravstvenih storitev za prvi pregled čakalo 82.948 oseb, kar pomeni 1.774 oziroma 2,2 odstotka čakajočih več kot na isti dan preteklega leta, in 3.080 oziroma 3,86 odstotka več kot na prvi dan preteklega meseca. Nad dopustno dolgo čakalno dobo za prvi pregled je čakalo 34.402 oseb, kar pomeni 296 oziroma 0,9 odstotka čakajočih manj kot na isti dan preteklega leta in 1.777 oziroma 5,45 odstotka več kot na prvi dan preteklega meseca.
Na 379 izbranih zdravstvenih storitev je 1. maja letos čakalo 108.839 oseb, kar pomeni 17.151 oziroma 18,7 odstotka čakajočih več kot na isti dan preteklega leta in 6.620 oziroma 6,48 odstotka več kot na prvi dan preteklega meseca.
Največ storitev, kjer povprečna dolžina čakanja na prvi termin presega dopustno mejo, je pri stopnji nujnosti ‘zelo hitro, največji delež čakajočih nad dopustno čakalno dobo je pri stopnji nujnosti ‘zelo hitro’, kjer na prvi pregled nad dopustno mejo čaka 79 odstotkov vseh čakajočih, pri ostalih zdravstvenih storitvah pa je delež takšnih 72 odstotkov.
Razlog za dolgo čakanje na ortodonta je veliko število pravic
Še slabše je na področju ortodontskega zdravljenja. »Kljub temu, da je število ortodontov v Sloveniji na primer primerljivo s številom ortodontov na Danskem in Švedskem, so čakalne dobe pri nas daljše. Razlog je v tem, da imajo pri nas pacienti več pravic. Pravico do ortodontskega zdravljenja imajo namreč skoraj vsi, razen tistih z lahko oziroma zelo lahko nepravilnostjo,« ugotavljajo na Ministrstvu za zdravje. Dodajajo, da imamo na področju zobozdravstva specifično situacijo, kajti približno polovica izvajalcev zobozdravstvene dejavnosti je zasebnikov, približno polovica pa je zaposlena v javnih zdravstvenih zavodih.
»Čakalne dobe za ortodontsko zdravljenje so najdaljše v podravski regiji, v pomurski regiji se na začetek zdravljenja v povprečju pri stopnji nujnosti ‘redno’ čaka dve leti in pol, v podravski regiji pa se pri isti stopnji nujnosti čaka sedem let. Pri tem naj poudarimo, da gre za ortodontsko zdravljenje in ne za prvi pregled pri ortodontu,« povedo na NIJZ. Toda pregled prostih terminov na uradni spletni strani kaže, da bi bilo treba na primer za prvi pregled pri ortodontu v Zdravstvenem domu Ljutomer čakati do januarja 2025.
Premalo ortodontov in premalo opravljenih storitev
Vzroki za dolge čakalne dobe v ortodontiji so po mnenju ZZZS predvsem posledica pomanjkanja zadostnega števila ortodontov, pa tudi relativno nizkega normativa (števila) storitev, ki jih ortodontske ambulante opravijo na letni ravni. »Ker je pravica do ortodontskega zdravljenja relativno široka, nekateri ortodonti z dolgimi čakalnimi dobami tudi spodbujajo preusmerjanje pacientov v samoplačniške ambulante. Če ortodontske ambulante čakalnih dob ne vodijo skladno s pravilnikom o vodenju čakalnih seznamov, se lahko to odrazi tudi v neupravičenemu podaljševanju čakalnih dob, kar je lahko na podlagi konkretne pritožbe zavarovane osebe tudi predmet nadzora Zdravstvenega inšpektorata ali ZZZS,« pojasnijo na zavodu. Dodajo, da imajo zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju pravico do proste izbire kateregakoli ortodonta v Sloveniji, zato si ga lahko izberejo v kateremkoli kraju tudi na podlagi podatka o njegovi čakalni dobi, saj se čakalne dobe med ortodonti precej razlikujejo. Ortodontsko zdravljenje pa lahko zavarovane osebe na podlagi izdane napotnice v Sloveniji opravijo tudi v tujini.
Kot pravijo na zdravstvenem ministrstvu, so že začeli ukrepati tudi na področju skrajševanja čakalnih dob v ortodontiji, in sicer v okviru izobraževalnega sistema, v dogovarjanju z obema medicinskima fakultetama. »Mariborski fakulteti smo odobrili povečanje vpisa za dentalno medicino za 25 študentov. Tam, kjer mreža javnih zdravstvenih zavodov ne zagotavlja optimalne dostopnosti do storitev, pa bo bomo morali razmišljati tudi o dodatnih koncesijah. Tako je trenutno v Ljubljani že objavljen razpis za tri koncesije za ortodontsko dejavnost,« povedo na ministrstvu.
Celoten članek je objavljen v reviji Eko dežela Zdravje in preventiva 2019.
