Kot očividci lahko rešimo življenje
Zaradi vedno več nesreč in nenadnih obolenj lahko pomembno vlogo odigramo tudi mimoidoči oz. naključni očividci. »Pri nudenju prve pomoči je laična najpomembnejša od vsega, saj je izid zdravljenja in preživetje odvisno od nje. V primeru srčnega zastoja se možnost preživetja znižuje za 10 odstotkov na minuto,« nam pove dr. Rajko Vajd, direktor Zdravstvenega doma v Medvodah.
Kljub temu se pogosto zgodi, da ljudje zaradi različnih razlogov prve pomoči v nesreči ne nudimo. Raziskave kažejo, da je razlog največkrat nezaupanje v svoje znanje o pravilnem nudenju prve pomoči ali pomanjkanje tega znanja. Reševalec Prestor je prepričan, da se razmere na področju nudenja prve pomoči na srečo izboljšujejo. »Upam, da smo preživeli izjemno mračno obdobje, ko smo se ljudje brigali le sami zase,« in še doda: »O napakah laikov ne smemo govoriti – če je nekdo pripravljen pomagati, ne moremo tega nikoli oceniti kot napaka.«
Strah pred napačno uporabo defibrilatorja je odveč
Pomembno vlogo pri temeljnih postopkih oživljanja in nudenja prve pomoči v zadnjih letih igrajo tudi javno dostopni avtomatski defibrilatorji, ki lahko rešijo življenje, če pride do zastoja srca. Zdravstveni dom Medvode je s pomočjo Občine Medvode enakomerno razporedil 15 defibrilatorjev, tako da ga ima vsak večji zaselek in je dostopnost približno enotna za večino občanov. »V Medvodah imamo v treh letih eno uspešno oživljanje s pomočjo avtomatskega defibrilatorja od skupnih sedem uporab. Zelo veseli smo uspešnega oživljanja v prvem letu od vzpostavitve mreže, saj je bil to primer oživljanja mlajšega moškega, ki je bil po nekaj dneh odpuščen iz bolnišnice brez kakršnih koli nevroloških izpadov,« pove dr. Vajd.
Kot še pove, so se temeljni postopki oživljanja v zadnjih desetih letih zelo poenostavili in od laika ne zahtevajo poglobljenega znanja prve pomoči. Temeljijo na prepoznavi nezavestnega bolnika, srčni masaži in čimprejšnji uporabi avtomatskega defibrilatorja. Kot zatrjujejo strokovnjaki, se pogosto zgodi, da mimoidoči ne uporabijo defibrilatorja, saj se bojijo napačne uporabe. Zaradi stresne situacije, v kateri se znajdemo, ko moramo priskočiti na pomoč, je strah nekaj povsem običajnega. »A je ta zaman, saj moramo po tem, ko nalepimo elektrode na prsni koš nezavestnega, le slediti navodilom, ki nam jih daje aparat,« še pove dr. Vajd. Uporaba avtomatskega defibrilatorja je povsem varna in z uporabo, tudi če bi bila napačna, posamezniku ne moremo škoditi.
Dolžni smo pomagati
Kot še povedo na Generalni policijski upravi, se pogosto dogaja, da pri prometnih in drugih nesrečah očividci ne pokličejo policije ali reševalcev, ampak gredo mimo, ne da bi se ustavili in preverili, ali oseba potrebuje pomoč, zavarovali kraj dogodka in poklicali na interventne številke. Po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami smo vsi dolžni pomagati po svojih močeh in sposobnostih. Če nič drugega, vsaj pokličemo pristojne ljudi, ki nam bodo svetovali, kako pravilno ukrepati.
iHELP – aplikacija za SOS alarm
iHELPje brezplačna mobilna aplikacija, ki je namenjena takojšnjemu SOS-alarmiranju v primeru zdravstvenega stanja, ki zahteva takojšnjo pomoč. S pomočjo brezplačne mobilne aplikacije iHelp uporabnik pošlje SOS-obvestilo in tako aktivira varnostno mrežo, ki jo sestavljajo nujni kontakti, profesionalni reševalci in vsi uporabniki aplikacije v neposredni bližini.
Kaj omogoča iHELP aplikacija?
• Pošlje nujnim kontaktom, iHELP uporabnikom in reševalcem SOS alarm
• Aktivira varnostno mrežo: prijatelje, družino, iHELP uporabnike v neposredni bližini in reševalce
• Avtomatsko sproži klic na nujno pomoč: 112
• Omogoča dodajanje nujnih kontaktov
• Izračun varnosti na podlagi lokacije
• Prikaže lokacije bolnišnic, zdravstvenih domov in lekarn
• Prikaže lokacije defibrilatorjev (AED)
• Prikaže koliko iHELP uporabnikov ti lahko pride pomagat
• Izobraževalno vsebino prve pomoči
• Dodajanje defibrilatorjev• Nudi asistenco na poti
Kristina Žnidar
Članek je bil objavljen v reviji Eko dežela, oktober15.
