Holesterol – stare navade prinesejo stare vrednosti

Decembra so mize običajno (pre)obložene, pa tudi nasploh pozimi premalokrat napolnjene s sadjem in zelenjavo, prevečkrat pa s težjimi jedmi. Vse to vpliva tudi na holesterol, katerega se ‘kot hudič križa’ boji marsikdo. A strah je odveč, če le imamo voljo do ohranjanja zdravega življenjskega sloga.

Povišane vrednosti holesterola v krvi so najbolj pomembni dejavniki tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni, zato je določanje teh vrednosti izjemnega pomena. Tako poudarjajo trije sogovorniki, s katerimi smo se pogovarjali o tej še vedno aktualni zdravstveni problematiki.

Presežene vrednosti holesterola vodijo v razvoj ateroskleroze

Kot pove prim. Maja Pavlin Klemenc, spec. splošne in družinske medicine, imamo v telesu več oblik maščob v krvi, pomembni pa sta predvsem dve – holesterol in trigliceridi: ”Določena količina maščob je nujna za življenje. Holesterol je pomemben gradnik celičnih membran. Pomemben je za tvorbo žolča, pomaga presnavljati maščobe in v maščobah topne vitamine, A, D, E in K. Pomemben je v sintezi vitamina D in številnih steroidnih hormonov, sestavlja tudi živčne ovojnice.” A če so vrednosti maščob v krvi presežene, to lahko pripelje do razvoja ateroskleroze. Pri njej se maščobe nalagajo v okvarjeno žilno steno, lumen žile se počasi manjša, lahko pride tudi do nenadne zapore žile.

Ciljne vrednosti holesterola

Celokupni holesterol 5,0 mmol/L
Holesterol LDL pod 3 mmol/L
Holesterol HDL pri moških nad 1,1 mmol/L, pri ženskah nad 1,3 mmol/L

Pri bolnikih s sladkorno ali ledvično boleznijo so ciljne vrednosti celokupnega in LDL holesterola nekoliko nižje.
Ko določamo koncentracijo holesterola v krvi, navadno določamo tudi nevtralne maščobe (trigliceride). Ciljne vrednosti teh so pod 1,7 mmol/L

Kot pravi dr. Alenka Borovničar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je ateroskleroza vzrok mnogim srčno-žilnim boleznim, ki med vsemi boleznimi povzročajo največjo obolevnost in umrljivost. Ateroskleroza je osnovna bolezen za nastanek angine pektoris, srčnega infarkta, možganske kapi, nenadne srčne smrti …

Dober in slab holesterol

”Holesterol se vsrka iz črevesa v kri in je vezan v skupkih s posebnimi beljakovinami (apoproteini) in drugimi maščobami (fosfolipidi, trigliceridi). Takim skupkom pravimo lipoproteini. Teh je pet vrst, ki se ločijo po vsebnosti holesterola in drugih snovi. Najbolj pomembni so: lipoproteini nizke gostote, ki vsebujejo mnogo holesterola in jih pišemo s kratico LDL in lipoproteini visoke gostote, ki vsebujejo malo holesterola in jih pišemo s kratico HDL,” nam razloži prim. Boris Cibic, dr.med. iz Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Dobro je, da imamo čim več drugih ter čim manj prvih.

Zaradi njihove škodljivosti se je lipoproteinov LDL prijel vzdevek slabi in škodljivi holesterol, lipoproteinov HDL pa vzdevek dobri, varovalni in zaščitni holesterol. Kot še poudari naš sogovornik, so raziskovalci z dosedanjimi raziskavami krvi ugotovili, da se pri vseh ljudeh v žilnih stenah odlaga LDL holesterol, vendar ne v vseh žilah in pri vseh ljudeh enako.

Ateroskleroza je vzrok mnogim srčno-žilnim boleznim, ki med vsemi boleznimi povzročajo največjo obolevnost in umrljivost. Ateroskleroza je osnovna bolezen za nastanek angine pektoris, srčnega infarkta, možganske kapi, nenadne srčne smrti …

Dejavniki tveganja za povišan holesterol

”Največ LDL holesterola se odlaga pri ljudeh z družinsko obremenitvijo, pri ostalih pa je stanje odvisno od številnih dejavnikov tveganja,” pove dr. Cibic in med slednjimi poudari kajenje, nedosledno zdravljenje visokega krvnega tlaka in sladkorne bolezni, debelost, nezdravo prehrano (ki je bogata z živalskimi maščobami), čezmerno uživanje alkohola, stresne vplive in nezadostno gibanje. Kot pravi dr. Alenka Borovničar, lahko predvsem osebe z mejnimi vrednostmi holesterola v krvi normalizirajo krvne lipide že samo z ustrezno prehrano in spremembo življenjskega sloga (več gibanja …)

Uravnavanje holesterola s prehrano

”Hrana, ki je mastna, sladka in kalorično prebogata, je problem zahodnega sveta. Obilo holesterola je v maslu, slanini, masti, mastnih klobasah, salamah, tortah, smetani, raznih pecivih, sirih,” pravi dr. Pavlin Klemenčeva ob vprašanju, katera hrana zvišuje vrednosti holesterola v krvi. Poleg tega pa poudari, da je prav tako kot izbira samega živila pomembna njegova priprava, cvrtje na primer močno odsvetuje. Pomembno je tudi načelo zmernosti.

Med sestavinami, ki dokazano znižujejo škodljivi LDL holesterol, pa prim. Maja Pavlin Klemenc omeni vlaknine v stročnicah, zelenjavi, sadju in polnozrnatih žitaricah. ”Številne epidemiološke raziskave so dokazale daljše preživetje bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi, ki uživajo veliko morskih omega 3 maščobnih kislin, zato Ameriško združenje kardiologov (AHA) priporoča uživanje rib vsaj dvakrat tedensko v preventivne namene tudi za zdrave ljudi,” še pove Pavlin Klemenčeva.

Stare navade prinese nazaj stare vrednosti holesterola

Sogovorniki poudarjajo, da je uravnavanje holesterola dolg proces in da hitrih ter kratkoročnih rezultatov ne gre pričakovati. Pri tem pa se je treba zavedati, da holesterol ne izgine za vedno in da stare navade prinesejo nazaj stare vrednosti holesterola. Zato naj bo sprememba življenjskega sloga doživljenjska. Vendarle bo ob novi, bolj sveži in zdravi prehrani ter gibanju tudi počutje mnogo boljše, zato to gotovo ne bo (pre)težko.

Pri tem pa se je treba zavedati, da holesterol ne izgine za vedno in da stare navade prinesejo nazaj stare vrednosti holesterola. Zato naj bo sprememba življenjskega sloga doživljenjska.

Več informacij: www.zasrce.si